PKP6: Povračilo nekritih fiksnih stroškov
Avtorica: Jera Majzelj
Državni zbor je sprejel nov sklop interventnih ukrepov, t.i. PKP6 (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19). Zakon mora potrditi še državni svet, veljati pa naj bi začel naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Med nekaterimi že poznanimi ukrepi se tokrat pojavlja tudi povsem nov ukrep na področju gospodarstva v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.
Sprejeti ukrep se razlikuje od prvotno predlagane verzije (o kateri smo pisali tukaj), največja sprememba pa je predvsem znižanje praga iz 40 % na 30 % padec prihodkov. Povzetek sheme povračil predstavljamo v nadaljevanju:
Nekriti fiksni stroški
Kaj točno nekriti fiksni stroški so, zakon neposredno ne pove. Iz obrazložitve zakona lahko zgolj sklepamo, da gre za neto izgubo v določenem obdobju (AOP 187 glede na izkaz poslovnega izida).1 Povračilo namreč ne bo temeljilo na dejanskih nekritih fiksnih stroških podjetja, temveč zakon podaja oceno nekritih fiksnih stroškov, ki je narejena glede na prihodke podjetja v lanskem letu. Ta ocena pa je nato podlaga za precej nejasen opis izračuna povračila, ki so mu dodane številne omejitve.
Ne glede na nejasen zapis se zdi, da podjetje ni upravičenec do povračila, če v relevantnem (upravičenem) obdobju nima neto izgube – če torej kljub pomembnem upadu prihodkov nima nekritih fiksnih stroškov.
Upravičeno obdobje
Ukrep bo na voljo od 1. oktobra do 31. decembra 2020. To obdobje pa lahko vlada s sklepom podaljša še za največ 6 mesecev.
Izključeni gospodarski subjekti
Kot pri večini interventnih ukrepov so nekateri subjekti že v osnovi izključeni:
- neposredni ali posredni uporabniki proračuna države oziroma občine, katerih delež prihodov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %;
- delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost in imajo več kot 10 zaposlenih; in
- tuja diplomatska predstavništva in nekatere podobne institucije.
Osnovni pogoji za status upravičenca
PKP6 nadalje oži krog upravičencev z naslednjimi formalnimi pogoji:
- pravna ali fizična oseba je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. septembra 2020;
- ima na dan uveljavitve PKP6 vsaj enega zaposlenega oziroma je samozaposlen ali družbenik/delničar/ustanovitelj, ki je poslovodna oseba, in je vključen v obvezna zavarovanja (skladno s 15. oziroma 16. členom ZPIZ-2).
Glavni ekonomski pogoj za uveljavljanje povračila pa je vsebovan v zahtevi, da pravna ali fizična oseba ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19. Ta pogoj je izpolnjen šele, če čisti prihodki od prodaje upravičenca v obdobju od oktobra do decembra 2020 upadejo za 30% ali več glede na enako obdobje leta 2019.2
Ker bo vlogo za povračilo potrebno oddati najkasneje do konca leta 2020, ko vsi podatki morda še ne bodo znani, se bodo morali potencialni upravičenci pri tem zanesti na svoje lastne ocene. Če se bodo te izkazale za napačne, bo prejeto povračilo treba vrniti (glej v nadaljevanju).
Osnova za izračun in delež povračila
Osnova za izračun povračila so celoletni prihodki od prodaje za leto 2019.3 Delno povračilo za vsak mesec poslovanja v obdobju od oktobra do decembra 2020 pa je določeno v naslednjih odstotkih:
0,6% osnove na mesec | če se obseg dejavnosti (tj. prihodki od prodaje) zmanjša za 30 – 70% |
1,2% osnove na mesec | če se obseg dejavnosti (tj. prihodki od prodaje) zmanjša za več kot 70%. |
Kapice in omejitve
Znesek povračila, ki ga upravičenec lahko dobi, je navzgor omejen:
- upravičenec ne more prejeti več kot 1000 EUR mesečno na zaposlenega, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (oziroma samozaposlenega / družbenika / ustanovitelja, ki je tudi upravičenec);
- upravičenec ne more prejeti več kot 70 % (srednja in velika podjetja) oziroma 90 % (mikro ali mala podjetja) neto izgube upravičenca v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju, tj. oktober do december 2020.
Koliko zaposlenih upravičenec ima in med katera podjetja spada po velikosti, se ugotavlja na dan, na katerega bo oddal vlogo.
Pridobitev pomoči pa nadalje omejujejo tudi splošna pravila glede državnih pomoči:
- upravičenec na dan 31. 12. 2019 ne sme biti podjetje v težavah v smislu Uredbe 651/2014/EU;
- upravičenec zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo že iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov;
- kritje stroškov po tem ukrepu ne sme presegati omejitev iz točk 3.1 (za upravičence, ki so bili registrirani od 1. oktobra 2019 dalje) in točke 3.12 (za druge upravičence) Začasnega okvirja za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, ki ga je izdala Evropska Komisija. Ta okvir določa najvišje skupne zneske, ki jih podjetja lahko prejmejo po interventni zakonodaji v povezavi s COVID-19.
Vloga za pridobitev pomoči
Upravičenci, ki ocenjujejo, da izpolnjujejo pogoje za delno kritje, morajo vlogo oddati preko informacijskega sistema FURS najkasneje 31. 12. 2020. FURS pa naj bi pomoč izplačal 20. dan v mesecu, ki sledi mesecu oddane vloge. Če bo vloga oddana novembra ali decembra, bo pomoč izplačana 20. januarja 2021.
Vračilo sredstev
Če se kasneje izkaže, da je upravičenec napačno ocenil, da izpolnjuje pogoje, je dolžan o tem obvestiti FURS in vrniti preveč plačano pomoč v 30 dneh vročitve odločbe. Po poteku navedenega roka, je upravičenec dolžan plačati tudi zamudne obresti.
[1] Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu, ki ga je izdala Evropska komisija in na katerem temelji besedilo zakona, nekrite fiksne stroške definira kot fiksne stroške, ki so jih imela podjetja v upravičenem obdobju in jih ne krije prispevek iz dobička (tj. prihodki minus spremenljivi stroški).
[2] Če je bil upravičenec ustanovljen po 1. oktobru 2019, se šteje, da je do pomoči upravičen, če mu prihodki v upravičenem obdobju (oktober – december 2020) upadejo za 30% ali več v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje.
[3] Če je bil upravičenec ustanovljen po 1. oktobru 2019, se osnova izračuna kot prihodki od prodaje do 1. septembra 2020, preračunani na enako obračunsko obdobje, tj. leto.