Pričakovani ukrepi PKP6: Predlog delnega povračila nekritih fiksnih stroškov

Avtorica: Jera Majzelj

Vlada je v državni zbor poslala nov predlog interventnih ukrepov, t. i. PKP6 (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19), o katerem naj bi poslanci odločali še ta teden. Med nekaterimi že poznanimi ukrepi se tokrat pojavlja tudi povsem nov ukrep na področju gospodarstva v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.

Kaj točno nekriti fiksni stroški so, predlog ne pove. Iz obrazložitve zakona lahko zgolj sklepamo, da gre za neto izgubo v določenem obdobju (AOP 187 glede na izkaz poslovnega izida).¹ Predlog povračila ne temelji na dejanskih nekritih fiksnih stroških podjetja, temveč podaja oceno nekritih fiksnih stroškov, ki je narejena glede na prihodke podjetja. Ta ocena pa je nato podlaga za precej nejasen opis izračuna povračila, ki so mu dodane številne omejitve. Obrazložitev zakona uporabnikom ne bo v veliko pomoč, saj nasprotuje sami vsebini členov, na kar je že opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora.

Če poskušamo povzeti vsebino predlaganih členov:

Upravičeno obdobje

Ukrep bo na voljo od 1. oktobra do 31. decembra 2020. To obdobje pa lahko vlada s sklepom podaljša še za največ 6 mesecev.

Izključeni gospodarski subjekti

Kot pri večini interventnih ukrepov so nekateri subjekti že v osnovi izključeni:

• neposredni ali posredni uporabniki proračuna države oziroma občine, katerih delež prihodov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %;
• delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost in imajo več kot 10 zaposlenih; in
• tuja diplomatska predstavništva in nekatere podobne institucije.

Osnovni pogoji za status upravičenca

PKP6 nadalje oži krog upravičencev z naslednjimi formalnimi pogoji:

• pravna ali fizična oseba je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. septembra 2020;
• ima na dan uveljavitve PKP6 vsaj enega zaposlenega oziroma je samozaposlen ali družbenik/delničar/ustanovitelj, ki je poslovodna oseba, in je vključen v obvezna zavarovanja (skladno s 15. oziroma 16. členom ZPIZ-2).

Glavni ekonomski pogoj za uveljavljanje povračila pa je vsebovan v zahtevi, da pravna ali fizična oseba ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19. Ta pogoj je izpolnjen šele, če prihodki upravičenca v obdobju od oktobra do decembra 2020 upadejo za 40 % ali več glede na enako obdobje leta 2019.²

Ker bo vlogo za povračilo potrebno oddati najkasneje do konca leta 2020, ko vsi podatki morda še ne bodo znani, se bodo morali potencialni upravičenci pri tem zanesti na svoje lastne ocene. Če se bodo te izkazale za napačne, bo prejeto povračilo treba vrniti (glej v nadaljevanju).

Osnova za izračun in delež povračila

Osnova za izračun povračila so celoletni prihodki od prodaje za leto 2019.³ Delno povračilo za vsak mesec poslovanja v obdobju od oktobra do decembra 2020 pa je določeno v naslednjih odstotkih:

Kapice in omejitve

Znesek povračila, ki ga upravičenec lahko dobi, je navzgor omejen:

• upravičenec ne more prejeti več kot 1000 EUR mesečno na redno zaposlenega;
• upravičenec ne more prejeti več kot 70 % (srednja in velika podjetja) oziroma 90 % (mikro ali mala podjetja) neto izgube upravičenca v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju, tj. oktober do december 2020.

Koliko zaposlenih upravičenec ima in med katera podjetja spada po velikosti, se ugotavlja na dan, na katerega bo oddal vlogo.

Pridobitev pomoči pa nadalje omejujejo tudi splošna pravila glede državnih pomoči:

• upravičenec na dan 31. december 2019 ne sme biti podjetje v težavah v smislu Uredbe 651/2014/EU;
• upravičenec zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo že iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov;
• kritje stroškov po tem ukrepu ne sme presegati omejitev iz točk 3.1 in 3.12 Začasnega okvirja za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, ki ga je izdala Evropska Komisija. Ta okvir določa tudi najvišje skupne zneske, ki jih podjetja lahko prejmejo po interventni zakonodaji v povezavi s COVID-19.

Vloga za pridobitev pomoči

Upravičenci, ki ocenjujejo, da izpolnjujejo pogoje za delno kritje morajo vlogo oddati preko informacijskega sistema FURS najkasneje 31. decembra 2020. FURS pa naj bi pomoč izplačal 20. dan v mesecu, ki sledi mesecu oddane vloge.

Vračilo sredstev

Če se kasneje izkaže, da je upravičenec napačno ocenil, da izpolnjuje pogoje, je dolžan o tem obvestiti FURS in v 30 dneh vrniti preveč plačano pomoč.  Kdaj ta rok začne teči, predlog zakona ne določa. Če sam FURS ugotovi, da upravičenec v obdobju oktober‑december 2020 izkazuje poslovni izid, ki ne odraža dejanskih poslovnih dogodkov, mora upravičenec vrniti vsa prejeta sredstva v 8 dneh. Glede zamudnih obresti pri takšnih vračilih je predlog nejasen. V 110. členu sicer navaja, da se zamudne obresti plačajo po poteku navedenih rokov za vračilo. Hkrati pa v 112. členu zahteva, da upravičenec, ki ne upošteva obveznosti vračila preveč prejete pomoči, plača prejeto pomoč skupaj z zamudnimi obrestmi, pri čemer ni jasno, ali to velja od dneva, ko so bila sredstva prejeta, in kakšno je razmerje do pravila iz 110. člena.

[1] Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu, ki ga je izdala Evropska komisija in na katerem temelji besedilo predloga, nekrite fiksne stroške definira kot fiksne stroške, ki so jih imela podjetja v upravičenem obdobju in jih ne krije prispevek iz dobička (tj. prihodki minus spremenljivi stroški).
[2] Če je bil upravičenec ustanovljen po 1. oktobru 2019, se šteje, da je do pomoči upravičen, če mu prihodki v upravičenem obdobju (oktober – december 2020) upadejo za 40 % ali več v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje.
[3] Če je bil upravičenec ustanovljen po 1. oktobru 2019, se osnova izračuna kot prihodki od prodaje do 1. septembra 2020, preračunani na enako obračunsko obdobje, tj. leto.