Delovnopravni vidiki šestega korona zakona

Delovnopravni vidiki šestega korona zakona

Avtorici: Darja Miklavčič, Karin Dodič

Državni zbor je dne 25. novembra 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma t. i. PKP6 (v nadaljevanju »šesti korona zakon«), ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni COVID-19. Sprejem novega paketa ukrepov, ki jih ureja šesti korona zakon, je potreben zaradi ponovne razglasitve epidemije, pri čemer je nekatere ukrepe potrebno dopolniti (predvsem iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) (v nadaljevanju: »peti korona zakon«), saj so bili sprejeti pred ponovno razglasitvijo epidemije), nekatere pa ponovno aktivirati (npr. subvencije podjetjem za čakanje zaposlenih na delo).

Glavni cilj šestega korona zakona je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva, pri čemer se v prispevku osredotočamo predvsem na ukrepe, ki jih šesti korona zakon prinaša na področju dela in delovnih razmerij.

1. Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa

Šesti korona zakon ne posega v določbo petega korona zakona glede ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Ukrep velja na podlagi petega korona zakona, ki določa, da lahko vlada s sklepom, ki ga izda najkasneje do 20. decembra 2020, ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa iz Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki je trenutno predviden do 31. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.

2. Nadomestilo plač delavcem zaradi karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej

Šesti korona zakon nekoliko spreminja ureditev nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ki jo je vpeljal peti korona zakon. Z vidika preglednosti ukrepa v nadaljevanju v celoti povzemamo ureditev tega ukrepa, kot je spremenjena s šestim korona zakonom.

Trajanje ukrepa

V primeru karantene na domu v skladu s petim korona zakonom: 1. oktober 2020 – 31. december 2020. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem datumu.

V primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej: 1. september 2020 – 31. december 2020.

Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev.

Upravičeni delodajalec

Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marec 2020 več kot deset zaposlenih,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Delodajalec lahko uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca za delavce, ki zaradi karantene na domu ne morejo opravljati dela in jim delodajalec ne more organizirati dela na domu, ter za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka do vključno 5. razreda osnovne šole oz. otroka s posebnimi potrebami zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu, ali nemožnosti priti na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Delavec ima v času, ko zaradi višje sile iz prejšnjega odstavka ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Postopek uveljavljanja povračila

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: »ZRSZ«) v osmih dneh od uveljavitve petega korona zakona, če ukrep uveljavlja za čas pred uveljavitvijo petega korona zakona, oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače.

Obveznosti delodajalca

Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plač delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za vsa obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

Pravice in obveznosti delavcev
Višina nadomestila

Višina nadomestila plače je odvisna od razloga delavčeve odsotnosti in znaša:

  • 100 % nadomestila plače: delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s petim korona zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca;
  • 80 % povprečne mesečne plače za polni delovni čas: delavec, ki je bil ob prihodu v Slovenijo napoten v karanteno na domu, pri čemer se je ob njegovem odhodu ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu, delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s petim korona zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo izven opravljanja dela, in delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej;
  • 50 % plačila, ki bi ga prejel, če bi delal, in minimalno 70% minimalne plače: delavec, ki odide v državo na rdečem seznamu in je delodajalca najmanj en dan pred odhodom s pisno izjavo obvestil, da odhaja v državo na rdečem seznamu iz naslednjih osebnih okoliščin:
    • smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
    • smrt staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
    • rojstvo otroka,
    • vabilo na sodišče.
  • 0% nadomestila plače: delavec, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in zanj ne pride v poštev nobena od zgoraj naštetih izjem.

Določena posebna pravila so predvidena za delavce, ki v času odsotnosti pridobijo pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu oz. za delavce, ki v času odsotnosti začnejo delati krajši delovni čas na podlagi posebnih predpisov.

Obveznosti delavca

Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni in o razlogih za karanteno na domu, ter v treh dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu le-to posredovati delodajalcu.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka, zaustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej, najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače, izvajanjem pogodbe, inšpekcijski nadzor

Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem petega korona zakona. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zgoraj navedenih ukrepov opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

3. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Pogoji za uveljavljanje tega ukrepa so podobni kot v prejšnjih interventnih predpisih – šesti korona zakon jih le ponekod nekoliko spreminja. Na kratko jih povzemamo v nadaljevanju.

Trajanje ukrepa

1. oktober 2020 – 31. januar 2021.

Upravičeni delodajalec

Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

  • neposredni ali posredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marec 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki (tj. čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo) v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najkasneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže in zoper sklep ni pritožbe.

Do ukrepa so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja opredeljenega zgoraj in imajo status humanitarne ali invalidske organizacije.

Postopek uveljavljanja povračila

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po petem korona zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo oz. v osmih dneh od uveljavitve petega korona zakona za delavce, katerim je ukrep odrejen pred uveljavitvijo slednjega. Vlogo je možno vložiti najpozneje do 15. januarja 2021.

Delodajalci, ki so bili registrirani v obdobju od 12. februarja 2020 do 1. septembra 2020 in so delavce na začasno čakanje na delo napotili že pred uveljavitvijo šestega korona zakona za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, lahko vložijo vlogo v osmih dneh od uveljavitve šestega korona zakona, če izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice.

Obveznosti delodajalca

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače in ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ. Če delodajalec ravna v nasprotju z navedenim, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po petem korona zakonu ali po predhodnih interventnih predpisih. Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

Pravice in obveznosti delavcev

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, načeloma ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu (delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ).

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: »ZDR-1«).

Delavec se lahko v času odrejenega čakanja na delo v skladu z določbami Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: »ZUTD«) prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

Višina nadomestila

Nadomestilo plače znaša 80 % povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti, vendar ne manj, kot znaša minimalna plača.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Določena posebna pravila so predvidena za delavce, ki v času odsotnosti pridobijo pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu oz. za delavce, ki v času odsotnosti začnejo delati krajši delovni čas na podlagi posebnih predpisov.

Višina in postopek ter način uveljavljanja povračila nadomestila plače

Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80 % izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 EUR. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, tj. do 31. januarja 2021, se zviša, in sicer je navzgor omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, ki trenutno znaša 1.799,07 EUR bruto. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače.

Ne glede na zgoraj zapisano, višina delnega povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, lahko znaša tudi 100 %  za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev (prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19) ni presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po petem korona zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 % povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z Zakonom o finančni upravi (ZFU), ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
  • če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

Delodajalec, ki prejema sredstva, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopek likvidacije po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), v obdobju:

  • prejemanja sredstev in
  • po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
 Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače in inšpekcijski nadzor

Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zgornjih ukrepov opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

4. Odsotnost z dela brez obiska zdravnika

Šesti korona zakon še naprej predvideva možnost odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni skupaj (v nadaljevanju: »kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni«), in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu, pri čemer je delavec dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V času odsotnosti delavec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. V nasprotnem primeru delavec ni upravičen do nadomestila plače.

Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni, se šteje, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena.

Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razen v primeru neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna Republike Slovenije in proračunov občin ter za javnih gospodarskih zavodov.

Ukrep velja do 31. decembra 2020 z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.

5. Začasni ukrepi za samozaposlene in mikro podjetja

Šesti korona zakon ne posega v določbe petega korona zakona glede začasnih ukrepov za samozaposlene in mikro podjetja glede izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, slednje veljajo še naprej na podlagi petega korona zakona, medtem ko šesti korona zakon nekoliko posega v določbe petega korona zakona glede delne povrnitve izgubljenega dohodka v določenih primerih, zato ta ukrep na kratko povzemamo v nadaljevanju:

Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka
Trajanje ukrepa

1. september 2020 – 31. december 2020 z možnostjo podaljšanja za obdobje največ šest mesecev.

Upravičenec

Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:

  • samozaposleni, ki je na dan uveljavitve petega korona zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: »ZPIZ-2«),
  • družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve petega korona zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
  • kmet, ki je na dan uveljavitve petega korona zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Upravičencu se izgubljeni dohodek delno povrne, če je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo, ali zaradi stika z okuženo osebo ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.

Če je oseba upravičena do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, za isto obdobje ni upravičena do povrnitve izgubljenega dohodka.

Delno povrnjeni izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Višina delno povrnjenega izgubljena dohodka

250 EUR za vsako karanteno na domu ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 EUR za 10 dni, 500 EUR za 20 dni in 750 EUR v enem mesecu.

Ta ukrep velja do 31. decembra 2020 z možnostjo podaljšanja za obdobje največ šest mesecev.

6. Mirovanje pravice do denarnega nadomestila

Šesti korona zakon posega v ZUTD na način, da predvideva dodaten primer, ko pravica do denarnega nadomestila miruje, in sicer določa, da slednja poleg primerov, ki jih že določa ZUTD, miruje tudi iskalcu zaposlitve, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe.

7. Primerna zaposlitev v skladu z ZUTD

Šesti korona zakon določa, da se ne glede na določbe ZUTD brezposelni osebi lahko ponudi primerna zaposlitev od dneva prijave v evidenco brezposelnih oseb dalje, pri čemer se kot primerna zaposlitev ne glede na definicijo v ZUTD šteje tudi zaposlitev, ki ni določena z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu.

Zgoraj opisani ukrep velja do 30. junija 2021, pri čemer lahko vlada ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje 6 mesecev, najdlje do 31. decembra 2021.

8. Nadomestila med začasno zadržanostjo od dela

Šesti korona zakon posega v Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in določa, da pripada zavarovancem nadomestilo na podlagi mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije od prvega dne zadržanosti od dela tudi zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let in pod določenimi pogoji tudi otroka do vključno 18 let. Pravica do nadomestila zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom traja, dokler traja sobivanje. Nadomestilo za sobivanje se odmerja v enakem odstotku kot nadomestilo zaradi nege ožjega družinskega člana.

9. Poenostavljen postopek obveščanja o delu na domu

Delodajalec je na podlagi ZDR-1 dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu pred začetkom dela delavca na domu obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo. ZDR-1 podrobnejšega postopka obveščanja ne določa. Šesti korona zakon določa, na kakšen način in katere podatke mora delodajalec sporočiti Inšpektoratu za delo, in sicer mora sporočiti:

  • podatke o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
  • podatke, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (ime in priimek, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovno opremo, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
  • morebitna tveganja za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Delodajalci bodo zahtevano vsebino vnesli v obrazec, ki ga bo Inšpektorat Republike Slovenije za delo objavil na spletni strani. Delodajalci bodo lahko obrazec vlagali elektronsko preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (SPOT), ki ga upravlja Ministrstvo za javno upravo.

Ta ukrep velja do 31. decembra 2020, pri čemer lahko vlada ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev.

10. Testiranje zaposlenih na COVID-19

Šesti korona zakon ne posega v določbo petega korona zakona, ki predvideva, da se v obdobju do 30. junija 2021 (z možnostjo  podaljšanja za obdobje šest mesecev) plačilo testa na SARS-CoV-2, na katerega delodajalec napoti delavca, ne šteje za boniteto delavca

Arhiv