Negotova usoda določenih interventnih ukrepov na področju gradbeništva
Avtorja: Kaja Baškovič, Miha Štravs
V zadnjih mesecih je Državni zbor sprejel kar nekaj t.i. interventnih zakonov, ki začasno posegajo na različna področja, med drugim tudi na področje gradbene zakonodaje (npr. glede položaja stranskih udeležencev, pričetka gradnje, statusa nevladnih organizacij). Več o teh ukrepih lahko preberete tukaj.
Nekateri od teh ukrepov so v veljavo stopili z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), njihova veljavnost pa je bila časovno omejena do dne 31. maja 2020. Z naslednjim interventnim zakonom, tj. Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), je bila njihova veljavnost podaljšana do 31. decembra 2021.
Glede nekaterih interventnih ukrepov je bila nedavno vložena pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti, in sicer glede ukrepov iz četrtega odstavka 100.d člena, člena 100.e in 100.f ter drugega odstavka člena 100.g ZIUZEOP. Izpodbijane ukrepe lahko razdelimo na tri področja:
1. Pričetek gradnje na podlagi dokončnosti gradbenega dovoljenja
Gradbeni zakon (GZ) omogoča začetek pričetka gradnje, naj bo to novogradnja, rekonstrukcija ali sprememba, na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. ZIUZEOP pa je z namenom pospešitve izvedbe gradbenih investicij uvedel možnost, da lahko investitor na lastno odgovornost z gradnjo prične že na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja in mu ni treba čakati na njegovo pravnomočnost.
2. Spremembe pogojev, ki jih morajo izpolnjevati nevladne organizacije za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Z vidika pospešitve gradbenih investicij v Sloveniji po koncu epidemije je zakonodajalec preučil tudi položaj nevladnih organizacij, ki lahko sodelujejo v postopku izdaje gradbenih dovoljenj. Te naj bi po njegovem mnenju zasledovale preveč parcialne interese, zato se je zakonodajalec odločil za uvedbo strožjih meril za pridobitev statusa nevladne organizacije, ki naj bi zagotavljala širšo reprezentativnost le-teh. Po novih merilih mora tako nevladna organizacija:
- imeti najmanj 50 aktivnih članov, če gre za društvo;
- zaposlovati najmanj 3 osebe s polnim delovnim časom, če gre za zavod; ali
- imeti najmanj 10.000 EUR premoženja, če gre za ustanovo.
3. Spremembe glede statusa stranskega udeleženca
ZIUZEOP določa, da v kolikor je bilo o čezmejnih vplivih na okolje že odločeno v okviru ločenega postopka pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, stranski udeleženci v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja izgubijo status stranskega udeleženca.
Pobudniki ustavne presoje menijo, da bi zgoraj opisani ukrepi lahko pomembno vplivali na postopek izdaje gradbenih dovoljenj, saj bi omejili možnost sodelovanja nevladnih organizacij, zaradi česar bi lahko nastala nepopravljiva škoda za okolje in naravo, kar je eden od poglavitnih razlogov za vložitev pobude za ustavno presojo.
Ustavno sodišče je na pobudnikov predlog za ustavno presojo zgornjih interventnih ukrepov 2. julija 2020 izdalo sklep opr. št. U-I-184/20-27, s katerim je zadržalo izvrševanje izpodbijanih ukrepov do končne odločitve sodišča. Zadržanje izvrševanja teh ukrepov je Ustavno sodišče utemeljilo z dejstvom, da bi »izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladne izpodbijane zakonske določbe določen čas do končne odločitve Ustavnega sodišča ne bi izvrševale«.
Tako so do končne odločitve Ustavnega sodišča zgoraj omenjeni interventni ukrepi zamrznjeni, glede teh vprašanj pa ponovno veljajo prvotna določila Gradbenega zakona.
