Novosti, ki jih je delodajalcem prinesel četrti korona zakon

Novosti, ki jih je delodajalcem prinesel četrti korona zakon

Avtorici: Sanda Planinc, Kaja Baškovič

Državni zbor je 9. julija 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, v nadaljevanju imenovan četrti korona zakon. Zakonske določbe so začele veljati v soboto, 11. julija 2020, z izjemo določb o podaljšanju ukrepa o začasnem čakanju na delo, ki veljajo retroaktivno, in sicer od 1. julija 2020.

V nadaljevanju povzemamo določbe četrtega korona zakona, ki so najpomembnejše za delodajalce.

V zvezi z nadomestili plač, urejenih v četrtem korona zakonu, je treba upoštevati tudi omejitve z vidika državnih pomoči. Ta nadomestila se lahko kombinira z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, vendar pa kombinirana podpora ne sme povzročiti prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca, celotna državna pomoč posameznemu delodajalcu pa mora biti v okviru državne pomoči, ki je dovoljena po začasnem okviru Evropske komisije za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID- 19. Podrobneje o omejitvah z vidika državnih pomoči pišemo tukaj.

1.   Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

S četrtim korona zakonom se je do 31. julija 2020 podaljšala veljavnost ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Hkrati je četrti korona zakon uvedel tudi možnost, da bo lahko Vlada Republike Slovenije tovrsten ukrep s sklepom podaljšala še največ dvakrat, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.

Četrti korona zakon na naslednji način spreminja ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (opis do zdaj veljavnega ukrepa je dostopen tukaj):

  • poleg delodajalcev, nad katerimi je uveden stečajni postopek, do povračila izplačil nadomestila plače niso upravičeni niti delodajalci v postopku likvidacije;
  • delodajalci tekom prejemanja povračila nadomestila, poleg nadurnega dela, ne smejo odrejati niti dela z začasno prerazporejenim delovnim časom, v kolikor bi tovrstno delo lahko bilo opravljeno z delavci na začasnem čakanju na delo; in
  • četrti korona zakon razširja veljavnost prepovedi odpuščanja, ki je po tretjem korona zakonu veljala le za delodajalce, ki uveljavljajo subvencijo za delavce, ki delo opravljajo s skrajšanim delovnim časom. Prepoved odpuščanja določa, da delodajalec ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavljal povračila po drugem in tretjem korona zakonu.

Podaljšanje ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo prinaša tudi spremembe končnih datumov za uveljavljanje te pravice. Delodajalec lahko pravico do nadomestila izplačanih nadomestil plače uveljavlja z elektronsko vlogo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 31. julija 2020 (oziroma do 31. avgusta 2020 ali 30. septembra 2020, v primeru podaljšanja veljavnosti ukrepa). Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo četrtega korona zakona za obdobje od 1. julija 2020 dalje, mora vlogo za uveljavljanje pravice do povračila vložiti do 20. julija 2020, sicer pa v roku osmih dni od napotitve posameznega delavca na začasno čakanje na delo.

2.   Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene

Trajanje ukrepa

Četrti korona zakon ureja pravico delavca do nadomestila plače, če delavec dela ne more opravljati zaradi odrejene karantene, za obdobje odrejene karantene. Delodajalci, ki ne morejo organizirati dela na domu za takšne delavce, lahko v tem primeru uveljavljajo celotno povračilo izplačanih nadomestil. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.

Višina nadomestila in obveznost obvestila delodajalcu

Višina nadomestila se razlikuje glede na razlog, zaradi katerega je bila odrejena karantena:

Razlog za odreditev karanteneVišina nadomestila
Delavec se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je karantena odrejena ob prehodu meje v RS.80% plače delavca (t.j. v višini, kot je določena z Zakonom o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga)
Delavec se odpravi v državo, ki je na rdečem seznamu, in mu je karantena odrejena ob prehodu meje v RS.Delavec ni upravičen do nadomestila, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin, ki jih delavec opredeli v pisni izjavi delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom:

  • smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
  • smrt staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
  • rojstvo otroka.

V primeru zgornjih izjem je delavec upravičen do nadomestila v višini  50 % svoje plače, a ne manj kot 70 % minimalne plače (t.j. v višini, kot je določena z Zakonom o delovnih razmerjih za primer višje sile).

Stik z okuženo osebo izven opravljanja dela za delodajalca.80% plače delavca (t.j. v višini, kot je določena z Zakonom o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga).
Stik z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca.Nadomestilo v enaki višini, kot če bi delal.
Javni uslužbenec, ki mu je karantena odrejena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve na delo v tujino.Nadomestilo v enaki višini, kot če bi delal.

Nadomestilo plače bo prilagojeno v primeru upravičene odsotnosti z dela ob odrejeni karanteni ali pridobitvi pravic iz socialnih zavarovanj ali druge upravičene odsotnosti z dela med trajanjem karantene oz. v primeru dela s krajšim delovnim časom.

Delavec, ki mu je odrejena karantena, mora o tem dejstvu in o razlogih za odreditev karantene obvestiti delodajalca najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene. Delavec je dolžan delodajalcu posredovati tudi odločbo o odrejeni karanteni, iz katere je razviden razlog za karanteno, v treh delovnih dneh od prejema odločbe.

Obveznosti delodajalca

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila nadomestila z elektronsko vlogo pri Zavodu RS za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi karantene. Vlogi mora priložiti kopijo odločbe o odrejeni karanteni in izjavo, da ne more organizirati dela na domu, v primeru odhoda v državo na rdečem seznamu zaradi opredeljenih osebnih okoliščin pa tudi izjavo delavca o obstoju takšnih okoliščin. Povračilo se delodajalcu izplača zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače delavcu s strani delodajalca. Če delodajalec nadomestila delavcu ne izplača, ni upravičen do njegovega povračila.

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora naknadno vrniti prejeta sredstva.

Nad delodajalcem, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, se izvaja podrobni administrativni in finančni nadzor Zavoda RS za zaposlovanje, inšpekcijski nadzor pa izvaja Inšpektorat RS za delo. Za kršitve so predpisane visoke denarne globe za delodajalce in njihove odgovorne osebe.

3.   Veljavnost ostalih ukrepov

Po sprejetju četrtega korona zakona so nekateri drugi ukrepi, vsebovani v prejšnjih korona zakonih, ostali v veljavi. Eden izmed pomembnejših je delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, ki ostaja v veljavi do 31. decembra 2020, rok za njegovo uveljavljanje pa se je podaljšal do 10. decembra 2020. Četrti korona zakon glede tega ukrepa drugih bistvenih sprememb ne vsebuje (več o ukrepu lahko preberete tukaj).

Arhiv