Nadaljevanje posegov v avtonomijo varuha konkurence
Državna regulacija posameznih področij zasebnega sektorja mora temeljiti na zakonitosti, strokovnosti in politični nevtralnosti. V primerih, ko zaradi narave nalog regulatorja stalni in neposredni politični nadzor nad njegovim delovanjem ni primeren, zakonodaja predvideva ustanavljanje javnih agencij. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, pristojna za uveljavljanje konkurenčnih pravil, je tipičen primer regulatorja, katerega avtonomija je bistvenega pomena za njegovo učinkovito delovanje.
V zadnjem času pa se zdi, da vrsta oblastnih ukrepov ogroža avtonomijo Agencije, pri čemer najpomembnejšega izmed njih predstavlja predvidena združitev trenutnih osmih regulativnih agencij v zgolj dve. Omenjena sprememba je predvidena v predlogu Zakona o Javni agenciji Republike Slovenije za trg, varnost prometa in potrošnike in Javni agenciji Republike Slovenije za finančne trge, ki je bil dne 16. oktobra 2020 predložen v odločanje državnemu zboru.
Predlog predvideva ustanovitev Javne agencije za trg, varnost prometa in potrošnike, in sicer z združitvijo obstoječe Agencije za energijo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, Javne agencije za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo, Javne agencije za železniški promet in Javne agencije za varstvo konkurence. Glede na vsebino predloga lahko avtonomijo Agencije oslabi predvsem nova organizacijska struktura, ki od slednje zahteva združevanje (precej nepovezanih) strokovnih področij ter neizogibno potrebo po boju za »notranjo« avtonomijo s strani konkurenčnopravnega osebja proti drugim področjem pod okriljem nove Agencije. Glede na raznolikost le-teh je tudi manj verjetno, da bi bilo vodstvo nove Agencije sploh zadostno usposobljeno za soočanje s konkurenčnopravnimi vprašanji. Vse to rezultira v prima facie degradaciji avtonomije organa za varstvo konkurence.
Nedavno je še en zakonodajni ukrep vzpostavil okvir za poseganje v avtonomijo Agencije.
V članku, objavljenem v številki 7.8 revije CEE Legal Matters Magazine, naša odvetnica družbenica Nataša Pipan Nahtigal in odvetniški pripravnik Miha Hočevar pojasnita, zakaj bi lahko nekateri ukrepi za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 v nasprotju z zahtevami OECD vplivali na avtonomijo organa za varstvo konkurence.
Članek je na voljo tukaj.
