Novela ZGD-1

Avtor: Tim Mušič Kralj

Živimo v času digitalne preobrazbe družbe, ki s sabo prinaša številne spremembe, njeni vplivi pa se kažejo na vseh podsistemih družbe, v veliki meri tudi na gospodarstvu. Razvoj digitalne tehnologije bo s povečanjem učinkovitosti ter konkurenčnosti gospodarstva pripomogel h gospodarskemu razvoju in tako pomembno prispeval k ustvarjanju novih delovnih mest in privabljanju tujih naložb. Pomembnosti digitalne preobrazbe se zaveda tudi Evropska unija, ki svojo podporo izkazuje s številnimi strateškimi dokumenti, zakonodajnimi pobudami in drugimi iniciativami, kot tudi z evropskimi finančnimi načrti, v katerih velik del finančnih sredstev namenja krepitvi digitalnih zmogljivosti, ki ustvarjajo priložnosti tako za gospodarske družbe kot tudi za posameznike. Hiter tehnološki razvoj na področju digitalizacije pa zahteva tudi vzpostavitev novih pravnih okvirjev, zaradi česar je bilo na ravni EU sprejetih več direktiv, s katerimi se prizadeva za dosego ciljev, kot so oblikovanje digitalnega enotnega trga, digitalna transformacija gospodarstva, vzpostavitev digitalne javne uprave itd.

S sprejemanjem direktiv na ravni EU se tako pojavlja potreba po posodobitvi in uskladitvi nacionalnih predpisov, med drugim tudi teh, ki urejajo pravo gospodarskih družb. Področje prava gospodarskih družb je v Sloveniji urejeno predvsem v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odločba US, 82/13 in 55/15, 15/17, 22/19 – ZposS, 158/20 – ZintPK-C in 18/21) (v nadaljevanju: ZGD-1), ki velja za temeljni sistemski zakon na področju prava družb in določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. Zakonodajalec bo z novelo ZGD-1L v nacionalni pravni red prenesel dve direktivi, ki dopolnjujeta in spreminjata predhodno veljavna pravila evropskega prava družb, in sicer (i) Direktivo (EU) 2019/1151 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb in (ii) Direktivo (EU) 2019/2121 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev.

Z namenom olajšanja ustanavljanja gospodarskih družb, zagotavljanja minimalnih standardov ter poenotenja pravil, ki se nanašajo na digitalizacijo obstoječih postopkov, vsebuje novela ZGD-1L določbe, s katerimi bo omogočeno spletno ustanavljanje kapitalskih družb brez potrebe po fizični prisotnosti ustanoviteljev pri notarju oz. organu registracije. Ustanovitev enostavne enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo bo še naprej mogoča neposredno preko državnega portala SPOT z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, za vse ostale primere ustanovitev, kjer je kot pooblaščenec vlagatelja za sestavo predloga za vpis v register pristojen notar, pa novela zakona ureja možnost sklenitve akta o ustanovitvi kot notarskega zapisa v elektronski obliki z uporabo videoelektronskih sredstev in s tem povsem odpravi potrebo po fizični prisotnosti ustanoviteljev pri notarju. Novela se v tem delu tudi navezuje na Zakon o notariatu, ki podpis notarskih listin v elektronski obliki s kvalificiranim elektronskih podpisom že omogoča, a je na tem mestu omeniti, da ta možnost podpisa v praksi še ni zaživela in nič ne kaže, da kaj kmalu bo.

Poleg zgoraj navedenega novela ZGD-1L za delniške družbe (in posledično tudi za komanditne delniške družbe) uvaja možnost izvedbe virtualne skupščine brez fizične prisotnosti delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb. Izvedba virtualne skupščine bo mogoča le, če bo predvidena v statutu družbe in ob izpolnitvi naslednjih pogojev: (i) družba bo morala zagotoviti prenos slike in tona celotne skupščine v realnem času, (ii) družba bo morala zagotoviti pogoje za ugotavljanje identitete delničarjev ali njihovih pooblaščencev, (iii) vzpostavljena bo morala biti možnost glasovanja delničarjev ali njihovih pooblaščencev na skupščini z uporabo elektronskih sredstev ter zagotovljeni pogoji za varno elektronsko komuniciranje in (iv) zagotovljena bo morala biti možnost uresničevanja pravice do obveščenosti delničarjev iz 305. člena ZGD-1 z uporabo elektronskih sredstev. V povezavi z virtualno skupščino predlog zakona predvideva tudi potencialne nevšečnosti, ki jih prinaša digitalizacija, in tako vsebuje posebno določbo, ki odreja, da se izpodbijanje sklepa skupščine ne more opirati na kršitev pravic delničarjev, ki so posledica tehničnih motenj pri uporabi tehničnih sredstev na virtualni skupščini, razen če so tehnične motnje posledica hude malomarnosti ali naklepa odgovorne osebe družbe, za katero se je skupščina izvedla. Za družbe z omejeno odgovornostjo bo po novem veljalo, da se bo skupščina lahko izvedla tudi telefonsko ali prek prenosa slike in tona, če bodo tako sklenili vsi družbeniki s pisno izjavo, prav tako pa bo mogoč tudi sklic skupščine z uporabo elektronskih sredstev.

Nazadnje je pomembno izpostaviti še, da novela zakona, v želji po poenotenju in celostni ter strukturirani ureditvi postopkov čezmejnih operacij, za vse vrste čezmejnih operacij (preoblikovanja, združitve in delitve) predvideva podoben večfazni postopek ter nekatera skupna pravila. Omenjene v noveli vsebovane spremembe pri prehajanju v digitalno dobo predstavljajo pomembno možnost prilagajanja gospodarskih družb na hitro spreminjajoč se trg ter način za iskanje novih priložnosti in gospodarsko rast.