Boljša zaščita oseb pri razkritju kršitev v delovnem okolju

Avtorica: Nina Ličen

Zakon o zaščiti prijaviteljev (»ZZPri«) je bil dne 27. 1. 2023 sprejet na seji Državnega zbora, velja pa od 22. 2. 2023 dalje. Z njim se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (»Direktiva 2019/1937/EU«).

ZZPri določa (i) načine in postopke za prijavo kršitev predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in sicer za kršitve, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju; (ii) način obravnave prijave in zaščite posameznika, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi; (iii) pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije ter (iv) zaščitne in podporne ukrepe zaradi preprečitve ali odprave povračilnih ukrepov.

Zaščito po ZZPri uživa fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem delovnem okolju. Prijava mora biti podana kot notranja prijava ali zunanja prijava ali pa kot javno razkritje kršitve, prijavitelj pa mora na podlagi utemeljenih razlogov verjeti v resničnost podanih informacij. Dodaten pogoj za upravičenost do zaščite je še, da je prijava podana v roku 2 let od prenehanja kršitve. Poleg prijavitelja so zaščite deležni tudi posredniki ali povezane osebe, če bi povračilni ukrepi grozili tudi njim.

V nadaljevanju na kratko povzemam ključne poudarke vsakega izmed kanalov za prijavo kršitev po ZZPri:

Notranja prijava

 Zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo so:

• subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi;
• subjekti z manj kot 50 zaposlenimi, vendar najmanj desetimi zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na določenih področjih zdravstva, odpadkov, vod, surovin in saniranja okolja;
• nekateri organi, enote, službe itd. javnega sektorja in
• subjekti v zasebnem sektorju z manj kot 50 zaposlenimi, če jim tako obveznost nalagajo zakoni ali neposredno veljavni predpisi Evropske unije, ki se nanašajo na finančne storitve, produkte in trge ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, varnost v prometu in varstvo okolja.

 Način vložitve prijave in postopek obravnave notranje prijave morajo zavezanci predpisati v internem aktu, ki mora biti enostavno dostopen in pregleden. Ključno je, da morajo zavezanci določiti (i) kontaktne podatke za prejem prijav; (ii) ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja ter (iii) zaupnika. Postopek obravnave prijave mora omogočati popolnost, celovitost in zaupnost informacij ter nepooblaščenim osebam zavezanca preprečiti dostop do vsebine prijave, podatkov o prijavitelju in o osebah, ki jih prijava zadeva.

Z namenom v največji možni meri zaščititi prijavitelje je zavezanec dolžan med drugim imenovati zaupnika, katerega vloga je preizkus in obravnava prijave kršitev ter nudenje informacij prijavitelju, kot so informacije glede povračilnih ukrepov, zaščite, drugih postopkov itd. Zaupnik je dolžan obravnavo prijave zaključiti v roku 3 mesecev od njenega prejema. Zaupnik napiše poročilo o prijavi, prijavitelja pa obvesti o izidu postopka.

Zavezanci morajo do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto poročati Komisiji za preprečevanje korupcije o prejetih, anonimnih in utemeljenih prijavah ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov.

Roki za vzpostavitev poti za notranjo prijavo

Zavezanci v zasebnem sektorju z 250 ali več zaposlenimi in zavezanci v javnem sektorju morajo vzpostaviti notranje poti za prijavo v roku 90 dni od uveljavitve ZZPri, torej do 23. 5. 2023.

Zavezanci v zasebnem sektorju, ki imajo zaposlenih do 249 zaposlenih, pa morajo notranje poti za prijavo vzpostaviti do 17. 12. 2023.

Zunanja prijava

Prijavitelj ima možnost podati prijavo tudi po zunanji poti, in sicer v primerih, ko: (i) notranja pot za prijavo ni vzpostavljena; (ii) notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali pa (iii) prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

ZZPri našteva 24 organov, pri katerih lahko prijavitelji podajo zunanjo prijavo. Prijavitelj poda zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge, če pa takšnega organa ni, prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije. Tudi v primeru, ko prijavitelj prijavo poda nepristojnemu organu, jo ta odstopi v obravnavo organu, ki je pristojen za obravnavo kršitve.

Ključne informacije o tem, kako se poda zunanja prijava (npr. kontaktni podatki uradnih oseb za prijavo, postopek prijave ipd.), morajo biti dostopne na spletni strani organa.

Organ za zunanjo prijavo mora prijavitelju potrditi njen sprejem, obravnava pa jo v skladu s pristojnostmi organa, na način in po postopku, ki sta opredeljena v področnih predpisih. Prijavitelj mora biti o koncu postopka obveščen, posredovane pa mu morajo biti tudi informacije o izidu postopka.

V primeru, ko prijavitelju grozijo povračilni ukrepi ali je do njih že prišlo, mora uradna oseba za zunanjo prijavo prijavitelju svetovati o zaščiti, pravnih možnostih ter mu pomagati v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov.

Javno razkritje kršitev

 Javno razkritje je dajanje informacij o kršitvi v delovnem okolju na voljo javnosti. Vsako javno razkritje prijavitelju ne nudi varstva po ZZPri. Prijavitelj je namreč upravičen do zaščite ob uporabi javnega razkritja le, če (i) je prijavitelj najprej podal notranjo ali zunanjo prijavo in v roku 3 mesecev ni bil sprejet noben ustrezen ukrep za odpravo kršitev ali (ii) ima prijavitelj utemeljene razloge za domnevo, da lahko kršitev pomeni neposredno ali očitno nevarnost za javni interes, nevarnost za življenje, javno zdravje in varnost, obstaja tveganje nepopravljive škode ali tveganje povračilnih ukrepov v primeru zunanje prijave ali je zaradi posebnosti primera malo možnosti, da bo kršitev ustrezno obravnavana.

Mehanizmi za zaščito prijaviteljev

ZZPri uvaja tudi različne mehanizme za zaščito prijaviteljev.

Z namenom v največji možni meri zavarovati prijavitelja ZZPri določa prepoved razkritja identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja. Takšna prepoved se nanaša tudi na vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja. Vseeno se identiteta prijavitelja lahko razkrije zaupniku, organu za zunanjo prijavo, ko je to potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, na zahtevo državnega tožilca ali zaradi sodnih postopkov. Delodajalec identitete prijavitelja ne sme ugotavljati.

Skladno z ZZPri so zoper prijavitelje prepovedani povračilni ukrepi, kot so npr. odpoved pogodbe o zaposlitvi, premestitev na nižje delovno mesto, zmanjšanje delovnih obveznosti, nizka ocena delovne uspešnosti, disciplinski ukrepi, diskriminacija itd.

Prijavitelju pa so na voljo še drugi zaščitni ukrepi, ki obsegajo (i) izključitev odgovornosti prijavitelja; (ii) sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov; (iii) brezplačna pravna pomoč; (iv) nadomestilo za primer brezposelnosti in (v) psihološka podpora.

Kazenske določbe

 ZZPri predvideva globe tako za kršitve na strani prijaviteljev kot kršitve ZZPri na strani zavezancev.

Z globo od 400 do 1.200 EUR se za prekršek kaznuje prijavitelj, ki naklepno prijavi ali javno razkrije neresnične informacije.

Globe so predpisane za sistemske prekrške, ki obsegajo naslednje kršitve: (i) ni vzpostavljene notranje poti za prijavo; (ii) ni opisa poti prijave v notranjem aktu ali (iii) ni poročanja v roku Komisiji za preprečevanje korupcije. Lažji prekrški obsegajo kršitve: (i) ugotavljanja identitete prijavitelja, posrednika ali povezane osebe in (ii) grožnja ali poskus izvedbe povračilnega ukrepa. Kot težji prekršek pa se smatra sama izvedba povračilnega ukrepa.

Globe za zavezance – pravne osebe se razlikujejo glede na velikost družbe in glede na težo prekrška, na splošno pa se globe gibljejo v razponu od 2.000 do 60.000 EUR, za samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, v razponu od 1.000 do 15.000 EUR, za odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorno osebo v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti pa v razponu od 300 do 2.500 EUR. Z globo od 300 do 2.500 EUR pa se kaznuje posameznik, ki razkrije podatke o prijavitelju, povezanih osebah ali posredniku.