Kaj mora vedeti družbenik, preden zagotovi posojilo svoji družbi?

Avtorica: Lidija Zupančič

V praksi se pogosto zgodi, da družba pri svojem poslovanju potrebuje dodatna sredstva. Družba lahko ta sredstva pridobi na več načinov, med drugim jih lahko zagotovi družbenik v obliki posojila. Toda pri tem se mora družbenik zavedati, da so posledice zagotovitve takšnega posojila odvisne od finančnega stanja družbe v trenutku, ko je posojilo dano.

Pravila glede posojil družbenika družbi so za družbo z omejeno odgovornostjo urejena v 498. in 499. členu, za delniško družbo pa v četrtem odstavku 227. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Pri tem določbe za delniško družbo napotujejo na uporabo določb za družbo z omejeno odgovornostjo, s to razliko, da se smiselno uporabljajo samo za delničarje, ki imajo v družbi več kot 25 % delež delnic z glasovalno pravico.

Iz zgoraj omenjenih določb izhaja, da če je družbenik dal posojilo družbi v času, ko bi moral kot dober gospodarstvenik zagotoviti družbi lastni kapital, potem vračila takšnega posojila ne more zahtevati v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave. V tem primeru se namreč tako posojilo šteje kot premoženje družbe. Z drugimi besedami, posojilo, ki je dano v kriznih finančnih okoliščinah za družbo, se prekvalificira v njen lastni kapital in se ne obravnava kot posojilo, ki bi ga družba morala vrniti. V primeru stečaja to pomeni, da bo lahko posojilo družbeniku vrnjeno šele po poplačilu vseh upnikov iz morebitnega preostanka stečajne mase. V primeru prisilne poravnave pa takšna prekvalifikacija pomeni predvsem to, da družbenik ne more izvrševati nobenih pravic, ki bi jih sicer imel kot upnik.

Logika takšne ureditve je v tem, da se mora v času, ko je družba v krizi, družbenik odločiti, ali bo družbo rešil z lastnim kapitalom ali pa jo bo likvidiral. Zagotovitev posojila z vidika ZGD-1 v takšnih okoliščinah ne pride v poštev in zato se šteje, kot da je družbenik zagotovil lastni kapital.

Družbenika lahko doletijo nekatere zanj neugodne posledice, tudi ko družba že vrne takšno posojilo. Namreč, če je družba vrnila posojilo v zadnjem letu pred uvedbo stečaja ali prisilne poravnave, mora družbenik, ki je dal posojilo, družbi nadomestiti vrnjeni znesek posojila.

Postavlja pa se vprašanje, kaj se šteje kot »čas, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital«. Ali to pomeni, da mora biti družba v tem času insolventna? Insolventna družba je nedvomno v kritičnem gospodarskem položaju, toda družba je lahko v takšnem položaju tudi, če še ni insolventna. Eno izmed vodil pri presoji tega vprašanja, ki ga v praksi uporabljajo sodišča, je, ali bi družba posojilo lahko dobila od tretjih oseb (na primer od banke) po običajnih komercialnih pogojih. Če posojila ne bi mogla dobiti, se šteje, da je družba kreditno nesposobna, kar kaže, da je v gospodarski krizi. Poleg omenjenega vodila sodišča presojo, v kakšnem ekonomsko-finančnem stanju je bila družba v času, ko je bilo posojilo dano, izvajajo tudi s pomočjo izvedencev finančne stroke.

Družbenik, ki je dal posojilo v normalnih pogojih, tj. ko je bila družba v dobrem finančnem stanju, lahko terja vrnitev posojila enako kot drugi upniki. To velja tudi v primeru, če je družba v krizo prišla kasneje.

Družbenik mora biti tudi pozoren glede obrestne mere takšnih posojil. Pri določitvi obrestne mere posojila je treba upoštevati, da se bodo obresti od posojila štele za prikrito izplačilo dobička, če bo obrestna mera višja, kot znaša priznana obrestna mera med povezanimi osebami. To pa za družbenika pomeni, da bo deležen določenih posledic davčne narave.

Sorodna vprašanja vredna razmisleka:

Ali se zgoraj omenjene določbe uporabljajo tudi, če družbenik posojilo zagotovi pred krizo in ne poskrbi za vračilo posojila takoj, ko se je kriza začela?

Kaj se zgodi, če je družbenik dal posojilo v času, ko bi moral zagotoviti kapital, toda kasneje to posojilo prenese na tretjo osebo, tj. novega posojilodajalca. Ali lahko v tem primeru posledice tega posojila doletijo novega posojilodajalca?

Ali odlog terjatve (na primer odlog plačila dobička) v času kapitalske neustreznosti družbe predstavlja posojilo, za katerega veljajo zgoraj omenjene določbe?