Zakup kmetijskih zemljišč

Avtor: Nino Bostič Sluga
V praksi ni bila redkost, da so stranke sklepale zakupne pogodbe za kmetijska zemljišča, pogosto brezplačno ali za simbolično zakupnino, pri tem pa niso upoštevale kogentnih določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)[1] glede vsebine takšne pogodbe, še posebej pa ne določb glede postopka sklenitve zakupne pogodbe. ZKZ namreč določa, da se za zakup kmetijskih zemljišč smiselno uporabljajo določbe ZKZ, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči. To pomeni, da je zakupodajalec dolžan pred pristojno upravno enoto speljati smiselno enak postopek, kot bi ga izvedel v primeru razpolaganja s kmetijskim zemljiščem. Zakupna pogodba, ki ni sklenjena v skladu s tem postopkom, je nična.
Takšno dosedanjo ureditev postopka oddaje kmetijskega zemljišča v najem je bistveno spremenil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-G), ki ga je Državni zbor sprejel 16. 3. 2022, uporabljati pa se je začel 8. 4. 2022. Novi 25.b člen ZKZ-G namreč določa, da se celotno poglavje glede zakupa kmetijskih zemljišč uporablja zgolj za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti. Za kmetijska zemljišča v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava pa se uporablja Obligacijski zakonik (OZ).
Po novem lahko torej lastniki kmetijskih zemljišč, z izjemo države in občin, oddajo ta zemljišča v zakup brez kakršnih koli formalnih postopkov pred pristojnimi upravnimi enotami, prav tako pa lahko tudi v okviru splošnih pravil OZ svobodno dogovorijo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz takšnega zakupa.
[1] Uradni list RS, št. 59-3454/1996 z dne 25.10.1996 s spremembami.