UREDBA (EU) 2023/1115 O KRČENJU IN DEGRADACIJI GOZDOV (EUDR)

Avtorice: Špela Arsova, Kaja Franko in Ana Močivnik

 

Krčenje in degradacija gozdov predstavljata velik del pereče globalne podnebne krize. Izrazito namreč povečujeta emisije toplogrednih plinov, zmanjšujeta sposobnost gozdov zajemati ogljik in znatno negativno vplivata na biotsko raznovrstnost, kot tudi ogrožata preživetje domorodnih ljudstev. Kljub že obstoječim prizadevanjem svet letno izgubi kar 10 milijonov hektarov gozdov in potrošnja Evropske Unije (EU) tu predstavlja pomemben dejavnik. Ocenjeno je, da bosta (brez ustrezne regulacije) potrošnja in proizvodnja zgolj sedmih najbolj problematičnih proizvodov v EU do leta 2030 povzročili krčenje do 248 000 hektarov letno.

 

Z namenom bolj učinkovitega spremljanja in regulacije proizvodov, ki so povezani z izkoriščanjem gozdov, je bila 31. maja 2023 sprejeta Uredba (EU) 2023/1115 (v nadaljevanju: EUDR)¹, ki uvaja zahteve glede sledljivosti in transparentnosti v dobavni verigi.

 

Na katere proizvode se nanaša EUDR?

 

EUDR zadeva različne proizvode, ki so bili proizvedeni po 29. juniju 2023. EUDR ločuje med zadevnimi primarnimi proizvodi, ki v EU prispevajo največji delež h krčenju gozdov:

 

• • palmovo olje (34,0%)
  • soja (32,8%)
  • les (8,6%)
  • kakav (7,5%)
  • kava (7,0%)
  • govedo (5,0%)
  • guma (3,4%)

 

ter drugimi zadevnimi proizvodi, ki vsebujejo zgoraj navedene zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali so iz njih proizvedeni. Ta seznam vsebuje najrazličnejše izdelke (npr. goveje meso, kakavova zrna, pnevmatike iz gume, les za ogrevanje, leseno pohištvo, montažne zgradbe iz lesa itd.) in tako uporabo EUDR razširi na precej velik in raznolik krog zavezancev.

 

Koga zavezuje EUDR?

 

EUDR zavezuje vse fizične in pravne osebe, ki v okviru svoje gospodarske dejavnosti dajejo na trg EU zadevne proizvode ali jih izvažajo iz EU (v nadaljevanju: gospodarski subjekti). Med te gospodarske subjekte spadajo proizvajalci, uvozniki, distributerji in trgovci, ne glede na njihovo velikost ali pravno obliko.

 

Kakšne zahteve prinaša EUDR?

 

EUDR določa, da se zadevni proizvodi dajo na trg EU, se omogoči njihova dostopnost na trgu EU ali se izvozijo iz EU le, če izpolnjujejo naslednje tri pogoje:

 

• • Ne povzročajo krčenja gozdov: zadevni proizvodi, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali so bili proizvedeni iz njih, morajo biti proizvedeni na zemljišču, ki ni bilo podvrženo krčenju gozdov po 31. decembru 2020
  • So bili proizvedeni v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje: poleg predpisov glede krčenja gozdov mora biti proizvod skladen tudi s predpisi glede varstva zemljišč, varstva okolja, gospodarjenja z gozdovi in ohranjanja biotske raznovrstnosti, pravic delavcev, človekovih pravic, pravic domorodnih ljudstev, davčnih in carinskih predpisov itd.
  • So zajeti v izjavi o potrebni skrbnosti.

 

Potrebna skrbnost

 

Gospodarski subjekti morajo, preden dajo zadevne proizvode na trg EU oziroma jih izvozijo iz EU, ravnati s potrebno skrbnostjo. Potrebna skrbnost vključuje zbiranje informacij, podatkov in dokumentov, ukrepe za oceno tveganja ter ukrepe za zmanjšanje tveganja.

 

1. Zahteve glede informacij

 

Gospodarski subjekti morajo zbrati in shranjevati informacije in dokumente, ki dokazujejo skladnost z zahtevami EUDR (npr. podatke o opisu proizvoda, količini proizvoda, državi proizvodnje, geolokaciji zemljišč, dobaviteljih in trgovcih). Te informacije so gospodarski subjekti dolžni hraniti za obdobje 5 let od datuma, ko so bili proizvodi dani na trg oziroma izvoženi, in jih na zahtevo posredovati pristojnim organom.

 

2. Ocena tveganja in zmanjševanje tveganja

 

Na podlagi zbranih informacij morajo gospodarski subjekti pripraviti oceno tveganja, s katero ugotovijo, ali obstaja tveganje, da so zadevni proizvodi neskladni z zahtevami EUDR. Na trg smejo biti dani ali izvoženi le, če tega tveganja ni, oziroma je zanemarljivo.

 

Če se v oceni tveganja izkaže, da je tveganje nezanemarljivo, morajo gospodarski subjekti sprejeti postopke in ukrepe za zmanjšanje tega tveganja, preden lahko zadevne proizvode dajo na trg oz. jih izvozijo. Ti postopki lahko vključujejo zahtevo po dodatnih informacijah, izvedbo neodvisnih raziskav, podporo dobaviteljem pri zagotavljanju skladnost in podobno.

 

Gospodarski subjekti morajo svoj sistem potrebne skrbnosti pregledati vsaj enkrat letno in ga redno posodabljati. Evidenco vseh posodobitev morajo hraniti za obdobje 5 let, velika podjetja pa morajo o svojem sistemu tudi javno poročati vsako leto.

 

Če gospodarski subjekt na podlagi ravnanja s potrebno skrbnostjo ugotovi, da so zadevni proizvodi skladni z EUDR, pred dajanjem teh proizvodov na trg ali pred njihovim izvozom poda izjavo o potrebni skrbnosti pristojnim organom prek informacijskega sistema, ki naj bi bil vzpostavljen do 30. decembra 2024. Izjema velja za mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljevanju: MSP), ki so izvzeta iz obveznosti ravnanja s potrebno skrbnostjo za proizvode, za katere je že bila predložena ustrezna izjava.

 

Pregledi držav članic

 

Vsaka država članica EU mora imenovati pristojne organe, ki izvajajo preglede skladnosti ravnanj gospodarskih subjektov z zahtevami EUDR. Letni pregledi morajo zajemati določen delež gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg ali izvažajo zadevne proizvode, zahtevani delež pa se razlikuje glede na stopnjo tveganosti države. In sicer, v državah z visokim tveganjem je to vsaj 9%, v državah s standardnim tveganjem vsaj 3%, v državah z nizkim tveganjem pa vsaj 1% takih gospodarskih subjektov. Seznam držav po stopnjah tveganja naj bi bil objavljen najpozneje do 30. junija 2025. V Sloveniji je vlada RS kot pristojni organ imenovala Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

 

Popravni ukrepi in kazni

 

V kolikor pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ne ravna skladno z EUDR, mora ta subjekt sprejeti ustrezne in sorazmerne ukrepe za odpravo neskladnosti. Te ukrepi lahko poleg odprave formalnih neskladnosti vključujejo tudi preprečitev dajanja zadevnega proizvoda na trg oz. izvoza, takojšen umik proizvoda ter doniranje proizvoda v dobrodelne namene oziroma njegova odstranitev.

 

Poleg tega morajo države članice določiti pravila o kaznih za kršitve EUDR, ki morajo biti učinkovite, odvračilne in sorazmerne s povzročeno okoljsko škodo. Kazni lahko med drugim vključujejo:

 

• Denarne kazni v višini, ki odgovornim osebam učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s kršitvami. Najvišja globa mora znašati vsaj 4% skupnega letnega prometa gospodarskega subjekta v EU.
• Zaseg zadevnih proizvodov in zaseg prihodkov, pridobljenih z njimi.
• Začasna izključitev iz postopkov javnega naročanja in začasno onemogočanje dostopa do javnih sredstev.
• Začasna prepoved dajanja na trg oz. izvoza zadevnih proizvodov (v primeru resnih ali ponavljajočih kršitev).

 

Kdaj se EUDR začne uporabljati?

 

Evropski parlament je 14. novembra 2024 potrdil 12-mesečno podaljšanje roka za začetek uporabe EUDR, ki se tako za velika podjetja začne uporabljati 30. decembra 2025, za MSP pa 30. junija 2026.

 

____________________________________________

¹ Regulation (EU) 2023/1115 of the European Parliament and of the Council on making available on the Union market and the export from the Union of certain commodities and products associated with deforestation and forest degradation and repealing Regulation (EU) No 995/2010