Interventni ukrepi na področju delovnih razmerij po poplavah v avgustu 2023

Avtor: Gregor Novljan

Državni zbor Republike Slovenije je dne 9. avgusta 2023 kot odziv na poplave, ki so prizadele kar 179 občin, sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju: »ZOPNN-F«). ZOPNN-F je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 10. 8. 2023 in velja od 11. 8. 2023 dalje.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo ukrepe, ki jih ZOPNN-F preko svojih prehodnih določb uvaja na področju dela in delovnih razmerij. Poudarjamo, da so delodajalcem v primerih naravnih nesreč poleg interventnih ukrepov po ZOPNN-F na voljo tudi druge rešitve, ki jih omogoča Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: »ZDR-1«), o katerih smo pisali v našem prejšnjem prispevku, objavljenem dne 9. 8. 2023.

1. Začasni ukrep na področju dela prostih dni

ZOPNN-F posega v določbe Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji tako, da (samo) v letu 2023 dan 14. avgust določi kot dela prost dan v Republiki Sloveniji. Ker v ZOPNN-F ni določeno drugače, bo izplačilo nadomestila plač delavcem tako kot pri ostalih dela prostih dneh bremenilo delodajalce.

2. Začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav iz avgusta 2023, je upravičen do nadomestila plače za čas, ko so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo njegovo odsotnost, in v višini, ki jo določa ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja iz poslovnega razloga, torej 80 % povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti. Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

ZOPNN-F kot višjo silo šteje naslednje okoliščine na strani delavca:

• nezmožnost prihoda na delo,
• nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali ter
• odvračanje in preprečevanje škode ali
• druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče najpozneje v treh delovnih dneh od uveljavitve ZOPNN-F ali v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Če je delavec delodajalca o teh okoliščinah obvestil že pred uveljavitvijo ZOPNN-F, se šteje, da je svojo obveznost po tem zakonu izpolnil.

Znesek iz tega razloga izplačanih nadomestil plače bodo delodajalci (z izjemo določenih skupin, ki so izključene iz povračila) lahko dobili povrnjen od Republike Slovenije. Delodajalci lahko uveljavljajo pravico do povračila tako, da v 15 dneh od uveljavitve ZOPNN-F oz. v petnajstih dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: »ZRSZ«) vložijo elektronsko vlogo, h kateri priložijo izjavo delavca o obstoju upoštevnih okoliščin. Upravičenost do povračila nadomestil traja od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023. ZRSZ z odločbo odloči v 15 dneh od prejema popolne vloge, zoper njo pa je mogoča pritožba na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Povračilo nadomestila se delodajalcem izplačuje mesečno, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi ZOPNN-F.

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V tem obdobju prav tako ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec ni uveljavil pravice do povračila izplačanih nadomestil plače za te delavce po ZOPNN-F). Delodajalec za delavca v času teka odpovednega roka ne more uveljavljati povračila izplačanih nadomestil plače po ZOPNN-F.

Če delodajalec ravna v nasprotju s katero izmed zgornjih obveznosti, mora sredstva, ki jih je prejel za tega delavca, vrniti v celoti, za prekršek pa Inšpektorat Republike Slovenije za delo njemu in njegovi odgovorni osebi izreče globo. Delodajalec mora v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, prejeta sredstva prav tako vrniti, in sicer v 30 dneh po prejemu odločbe Finančne uprave RS, izdane po predhodnem obvestilu s strani delodajalca.

3. Začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca – prostovoljstvo

Dodatno k dnevom plačane odsotnosti, ki jih že ureja ZDR-1, ima prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav. Prostovoljec upravičenost do odsotnosti izkazuje na podlagi potrdila prostovoljske organizacije, nadomestila plač prostovoljcev pa povrne Republika Slovenija v celoti.

4. Začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Delodajalec lahko na podlagi ZOPNN-F uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023 (Vlada Republike Slovenije lahko ukrep s sklepom podaljša, vendar najdlje do 31. decembra 2023).

Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

V obdobju čakanja na delo se mora delavec na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu, pri čemer mora delodajalec takšno zahtevo delavcu posredovati vsaj en dan pred vrnitvijo na delo. V tem obdobju je delavec prav tako upravičen do nadomestila plače v višini 80 % povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti, nadomestilo pa ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Enaka osnova velja tudi za primer, če je delodajalec uvedel ukrep krajšega polnega delovnega časa, v posledici česar se je plača delavcu znižala. Upošteva se torej osnova pred uvedbo tega ukrepa. Če delavec v času začasnega čakanja na delo izrablja letni dopust, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila skladno z določbami ZDR-1. V tem času se delavec lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve.

Delavcem, ki pred ali med obdobjem učinkovanja tega ukrepa črpajo pravice iz socialnih zavarovanj (npr. na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu itd.), se nadomestilo plače za ta ukrep v času črpanja pravic iz socialnih zavarovanj ne izplačuje, ali se jim izplačuje sorazmerno (odvisno od vrste pravice iz socialnih zavarovanj, ki jih delavci črpajo).

Republika Slovenija zagotovi višino delnega povračila nadomestila plače za ta ukrep v višini 80 % nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec maj 2023. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II). To pomeni, da Republika Slovenija delodajalcem, ki uveljavljajo povračilo nadomestila za ta ukrep, povrne 80% od 80 % povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti (bruto II), 20 % pa krije delodajalec sam. Delno povračilo nadomestila se delodajalcem izplačuje mesečno, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi ZOPNN-F.

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca tako, da v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo pri ZRSZ vloži elektronsko vlogo. ZRSZ z odločbo odloči v 15 dneh od prejema popolne vloge, zoper njo pa je mogoč upravni spor. Na podlagi odločbe ZRSZ mora delodajalec zahtevek za delno povračilo izplačanih nadomestil vložiti najpozneje do 30. junija 2024.

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače, v tem času pa ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporejati delovnega časa, če bi to delo lahko opravil z delavci, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo.

Delodajalec tudi v okviru tega ukrepa v času prejemanja povračila ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec ni uveljavil pravice do povračila izplačanih nadomestil plače za te delavce po ZOPNN-F). Delodajalec za delavca v času teka odpovednega roka ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače po ZOPNN-F.

Če delodajalec ravna v nasprotju s katero izmed zgornjih obveznosti, mora sredstva, ki jih je prejel za tega delavca, vrniti v celoti, lahko pa je tudi spoznan za odgovornega za prekršek. Tudi v zvezi s tem ukrepom mora delodajalec v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, prejeta sredstva prav tako vrniti v 30 dneh po prejemu odločbe Finančne uprave RS, izdane po predhodnem obvestilu s strani delodajalca.

5. Ostali začasni ukrepi

ZOPNN-F prinaša začasne ukrepe tudi pri nekaterih z delovnim pravom povezanih področjih, kot sta na primer pomoč za samozaposlene (npr. 1.200 EUR na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023) in enkratna solidarnostna pomoč (če jo izplača delodajalec v letu 2023 za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, se do višine 10.000 EUR ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja).