Kaj prinaša novela ZFPPIPP-H?

Avtor: Lenart Kmetič

Državni zbor Republike Slovenije je po več kot dveh letih usklajevanja predloga novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju dne (ZFPPIPP) dne 20. 9. 2023 vendarle sprejel novelo ZFPPIPP‑H. Začetek priprave predloga novele sega v leto 2020, pri čemer je bila novela izhodiščno namenjena prenosu Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti[1] v slovenski pravni red. Ker pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije v času od zadnje novele ZFPPIPP iz leta 2016 izdalo več odločb o ugotovljeni neustavnosti posameznih določb zakona, prav tako pa so se pojavljale številne kritike obstoječega zakona s strani strokovne javnosti, je Ministrstvo za pravosodje pri pripravi novele naslovilo tudi posamezna druga vprašanja, ki presegajo zahteve navedene direktive. Pri tem je ministrstvo naletelo na številne kritike s strani strokovne javnosti, ki je predlagala razmislek o celoviti prenovi predpisov s področja insolvenčnega prava. Kljub temu pa je ministrstvo, tudi v luči dejstva, da se je rok za prenos Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti iztekel že davnega 17. julija 2021, vztrajalo pri prvotnem predlogu novele, ki je bila v zakonodajnem postopku zgolj rahlo spremenjena.

Novela tako naslavlja številna področja, od uvedbe novega postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti in obveznosti poslovodstva ob nastanku grozeče insolventnosti pa vse do uvajanja elektronskih dražb po vzoru izvršilnih postopkov.

Grozeča insolventnost in postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti

Kot to izhaja že iz njenega imena, je bila Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti primarno sprejeta z namenom, da se podjetjem in podjetnikom v finančnih težavah, ki so sposobni preživeti, zagotovi dostop do učinkovitih nacionalnih okvirov preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogočajo nadaljnje poslovanje. Kljub dejstvu, da je bil ravno po vzoru priporočil Evropske unije v ZFPPIPP že leta 2014 vpeljan postopek preventivnega prestrukturiranja, ki je v bistvenem že izpolnjeval zahteve Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, se je slovenski zakonodajalec pri implementaciji le‑te odločil za uvedbo novega postopka, ti. postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti. Namen slednjega je, da se na podlagi sklenjene prisilne poravnave omogoči izvedba finančnega prestrukturiranja, ki je potrebno, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Pri tem postopek temelji na in se vodi v skladu z določbami, ki sicer urejajo postopek prisilne poravnave (s posameznimi prilagoditvami). Ali bo navedeni postopek za razliko od obstoječega postopka preventivnega prestrukturiranja, ki je bil od uvedbe v letu 2014 pa vse do danes uporabljen zgolj v 13 primerih, učinkoviteje naslovil vprašanje pravočasnega prestrukturiranja podjetij v težavah, bo pokazal čas.

Z uvedbo zgoraj navedenega postopka se v določbe ZFPPIPP vnaša tudi nov pojem t.i. grozeče insolventnosti, ki jo novi 13.a člen definira kot položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo v obdobju enega leta dolžnik postal insolventen. Glede na dejstvo, da navedena definicija v celoti sledi obstoječi predpostavki za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja iz 44d člena ZFPPIPP, se ob tem vsaj v določeni meri poraja vprašanje o primernosti naslavljanja smiselno enake finančne situacije z dvema ločenima postopkoma.

Ključne pogodbe dolžnika

V duhu zagotoviti najboljše možnosti za uspešno prestrukturiranje dolžnikov, novela prav tako naslavlja situacije, ko dolžnik za nadaljnje poslovanje nujno potrebuje sodelovanje posameznih ključnih dobaviteljev. S tem namenom novela v novem 24.c členu uvaja pojem ključne pogodbe dolžnika, ki je definirana kot vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, katere izvajanje je potrebno za nemoteno tekoče poslovanje dolžnika (na primer dobava energentov, vode in telekomunikacijskih storitev), vključno s pogodbami glede dobav, katerih prekinitev bi ustavila opravljanje dolžnikove dejavnosti. Tovrstnih pogodb v posameznih primerih ni dopustno odpovedati oziroma zadržati njihovega izvajanja, pod pogojem, da dolžnik redno izpolnjuje obveznosti, ki so nastale po začetku ustreznega postopka.

Razširitev obveznosti poslovodstva

Obstoječe določbe ZFPPIPP so od poslovodstev družb že zahtevale redno spremljanje solventnosti in likvidnosti družb ter ustrezno ukrepanje ob nastanku položaja insolventnosti. Novela pa obveznosti poslovodstva sedaj širi tudi na čas pred nastankom položaja insolventnosti in tako od poslovodstva ter drugih organov družbe zahteva nenehno spremljanje dogajanja, ki bi lahko ogrozilo nadaljnji obstoj družbe. Navedeni organi morajo tako že v situaciji, ko družbi grozi insolventnost (vendar do nastanka le‑te še ni prišlo), ravnati tako, da se izognejo neenaki obravnavi upnikov, da pri svojih odločitvah upoštevajo interese vseh deležnikov, katerih interesi bi lahko bili prizadeti; in da se izogibajo ravnanjem, s katerimi se ogroža ali zmanjšuje premoženje družbe ali kako drugače ogroža sposobnost preživetja družbe.

Kljub navedeni širitvi obveznosti poslovodstva na čas pred pojavom insolventnosti, pa je novela zanimivo črtala dosedanji 35. člena ZFPPIPP, ki je v primeru nastanka insolventnosti od poslovodstva zahteval pripravo poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja.

Ukinitev postopka poenostavljene prisilne poravnave

Ob številnih aferah, ki so v preteklosti zaznamovale postopke poenostavljene prisilne poravnave, se je zakonodajalec odločil za ukinitev navedenega postopka in nadomestitev slednjega s t.i. posebnimi pravili postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo. S tem je mikro družbam in podjetnikom, ki izpolnjujejo pogoje za mikro družbo, še vedno omogočeno ustrezno prestrukturiranje, vendar ob povečani sodni pristojnosti, saj se postopek sedaj vodi skladno z določbami, ki sicer veljajo za prisilno poravnavo (s posameznimi izvzetji). Hkrati pa se možnost tovrstnega prestrukturiranja omejuje na dolžnike, katerih dolgovi ne presegajo 700.000 EUR.

Možnost vložitve revizije

Skladno s spremenjenim 121. členom ZFPPIPP bo sedaj tudi v insolvenčnih postopkih mogoče predlagati revizijo, vendar zgolj  zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim se:

1. predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti zavrne;
2. konča stečajni postopek brez razdelitve upnikom;
3. ugodi ugovoru proti odpustu obveznosti ali zavrne predlog za odpust obveznosti.

Sprememba sestave upniškega odbora

Z novelo se spreminja tudi sestava upniških odborov, ki jih bo še vedno sestavljalo med 3 in 11 članov, vendar pa bo moral biti najmanj en član upniškega odbora upnik, ki je imetnik prednostne terjatve, razen če ni bil podan predlog za izvolitev takega upnika.

S spremembo 87. člena ZFPPIPP so bile hkrati razširjene pristojnosti upniškega odbora, ki ima seda večja pooblastila za pregled poslovnih knjig in dokumentacije, ki jo je upravitelj prevzel od dolžnika.

Vračilo predujma za kritje stroškov stečaja s strani članov poslovodstva

Novela sicer ohranja možnost založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka s strani podračuna sodišča. Vendar pa za primere, ko vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma, uvaja obveznost plačila stroškov stečaja s strani oseb, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se navedene odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.

Podaljšanje obdobja izpodbojnosti dejanja dolžnika

Po podaljšanju obdobja izpodbojnosti v postopkih osebnega stečaja, ki je bilo uvedeno s predhodno novelo ZFPPIPP, se z novelo ZFPPIPP‑H obdobje izpodbojnosti podaljšuje tudi v stečajnih postopkih nad pravnimi osebami. Skladno z novim drugim odstavkom 269. člena ZFPPIPP se tako lahko izpodbijajo lahko tudi pravni posli ali druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel pred obdobjem izpodbojnosti, če tisti, ki izpodbija tak pravni posel ali pravno dejanje, dokaže, da je bil stečajni dolžnik v obdobju, ko je bil posel sklenjen ali dejanje izvedeno, že insolventen ali da je bila posledica tega pravnega posla ali pravnega dejanja nastanek insolventnosti.

Olajšanje postopkov prodaje in nakupa premoženja stečajnega dolžnika

Prodaja premoženja preko spletne dražbe se po uspešni implantaciji v postopkih izvršbe širi tudi na področje insolvenčnih postopkov.

Hkrati pa novela uvaja nov 339.a člen, ki naslavlja financiranje plačila kupnine za premoženje stečajnega dolžnika z najemom kredita. Če je dosedanja ureditev postopkov prodaje premoženja v insolvenčnih postopkih praktično onemogočala financiranje nakupa preko najema kredita, je pričakovati, da bo nova ureditev omogočila dostop do postopkov prodaje premoženja tudi osebam, ki želijo nakup financirati s kreditom.

Skrajšanje preizkusnega obdobja v postopkih osebnega stečaja

Skladno z zahtevami Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti se skrajšuje najdaljše trajanje preizkusnega obdobja v postopkih osebnih stečajev, ki sedaj ne sme biti krajše od enega leta (razen v posebej določenih primerih) in ne daljše od treh let (prej pet let).

* * *

Ob vse večji ekonomski in finančni negotovosti so pričakovanja ob sprejemu novele ZFPPIPP‑H velika, predvsem zaradi uvajanja novega postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti. Ali bodo ta pričakovanja upravičena, ostaja odprto vprašanje, na katerega bo morala odgovoriti praksa, ki se bo oblikovala na tej podlagi.

[1] Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132