Delovna razmerja in naravne nesreče

Delovna razmerja in naravne nesreče

Avtor: Gregor Novljan

Prejšnji konec tedna je Slovenijo zajela močna vremenska ujma, ki je za sabo pustila poplave  velikih razsežnosti, te pa uničenje številnih domov, infrastrukture, poslovnih objektov in drugega premoženja.

Odpravljanje škodnih posledic poplav bo skozi določeno obdobje vplivalo na razpoložljivost večjega števila ljudi, kar se z vidika delovnega prava praviloma odraža v motnjah delovnega procesa, nenazadnje pa tudi v objektivni nemožnosti opravljanja dela v primerih, ko so poškodovani poslovni prostori delodajalca.

Pripravili smo kratek pregled institutov delovnega prava, ki so skladno z Zakonom o delovnih razmerjih uporabljivi za primere naravnih nesreč.

V zvezi z organizacijo dela je mogoča začasna sprememba vrste dela in kraja opravljanja dela (možno je tudi delo od doma). Vrsta in/ali kraj opravljanja dela, ki sta določena v pogodbi o zaposlitvi, se lahko začasno spremenita brez soglasja delavca, vendar le za čas trajanja izjemnih okoliščin. Poleg tega je mogoče delavcem odrediti delo preko polnega delovnega časa ali opravljanje določenih nalog, ki so povezane z omiljenjem ali preprečevanjem posledic nesreče, vse to z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi, premoženja in zagotavljanja delovnega procesa.

Pri soočanju z odsotnostjo z dela imata delavec in delodajalec različne možnosti, kot na primer:

  • izraba letnega dopusta (delavci lahko izrabijo en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sami določijo, vendar morajo delodajalca o tem obvestiti vsaj tri dni vnaprej) ali kolektivnega dopusta,
  • odsotnost zaradi višje sile (delavci so upravičeni do polovice plačila, do katerega bi bili sicer upravičeni, če bi delali, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače),
  • plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin na strani delavca (če delavce zadane hujša nesreča, imajo pravico do plačanega dopusta najmanj en delovni dan), in
  • neplačana odsotnost (po dogovoru z delodajalcem).

Kadar delodajalec delavcem začasno ni zmožen zagotavljati dela, lahko delavce napoti na čakanje na delo doma. Delavci so v teh primerih upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih.

Panožne kolektivne pogodbe lahko določajo še dodatne možnosti.

Pomembno je, da tako delavci kot tudi delodajalci poznajo svoje pravne možnosti v tem zahtevnem času. Od njihovih konkretnih potreb in zmožnosti pa je odvisno, katera je zanje najbolj ustrezna.

Arhiv