Predlog sedmega korona zakona: delovnopravni vidik

Avtorici: Darja Miklavčič, Karin Dodič

Vlada Republike Slovenije je dne 19. decembra 2020 sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma t.i. PKP7 (v nadaljevanju: »sedmi korona zakon«) in ga poslala v državni zbor. Glavni cilj sedmega korona zakona je omiliti in odpraviti posledice COVID-19 na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

V tem prispevku se osredotočamo pretežno na ukrepe, ki naj bi jih sedmi korona zakon prinesel na področju dela in delovnih razmerij.

1. Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa

Predlog sedmega korona zakona določa, da lahko delodajalec posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021, pod pogojem, da je ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa s sklepom vlade, ki ga izda najpozneje do 20. decembra 2020, podaljšan do 30. junija 2021. Omenjeni sklep vlade o podaljšanju ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa je bil sprejet dne 16. decembra 2020 in dne 17. decembra 2020 že objavljen v Uradnem listu. Vlogo za dodelitev subvencije je mogoče vložiti v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, najpozneje pa do 10. junija 2021.

Predlog sedmega korona zakona določa, da mora delodajalec v postopku uveljavljanja subvencije poleg ostalih dokazil (to je, da je upravičeni delodajalec, podpisane izjave, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja, in soglasja za objavo podatkov, da je prejemnik sredstev), priložiti tudi izjavo, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače, za katero kazensko in materialno odgovarja.

Če delodajalec v postopku uveljavljanja pravice do subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa predloži lažno izjavo, da je delavcem poravnal plače oziroma nadomestila plače, mora prejeta sredstva vrniti. Poleg tega se delodajalca, ki je predložil lažno izjavo, da je delavcem na dan vložitve vloge za uveljavitev zadevne pravice poravnal plače oziroma nadomestila plače, lahko kaznuje z globo v višini od 3.000 do 20.000 EUR oziroma manjšega delodajalca z globo v višini od 1.500 do 8.000 EUR. Oglobljena je lahko tudi odgovorna oseba delodajalca.

2. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Trajanje, pogoji, postopek za uveljavljanje tega ukrepa itd. ostajajo nespremenjeni glede na Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) (v nadaljevanju: »šesti korona zakon«) in Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) (v nadaljevanju: »peti korona zakon«). Sedmi korona zakon dodatno predvideva le zahtevo po predložitvi dodatne dokumentacije vlogi, s katero delodajalec uveljavlja pravico do tega ukrepa:

Delodajalec mora vlogi, s katero uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po petem korona zakonu, priložiti oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Predlog sedmega korona zakona za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo dodatno predvideva še dolžnost delodajalca, da predloži tudi izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače. Za resničnost izjav delodajalec kazensko in materialno odgovarja.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev te pravice oddal lažno izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, lažno izjavo, da ima izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let, ali če je vlogi predložil lažno izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal nadomestila plače.

Delodajalec, ki predloži lažno izjavo o plačilu vseh zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, delodajalec, ki predloži lažno izjavo o izpolnjenih obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let in delodajalec, ki je predložil lažno izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge za uveljavitev pravice povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo poravnal nadomestilo plače, se lahko kaznuje z globo v višini od 3.000 do 20.000 EUR oziroma manjši delodajalec z globo v višini od 1.500 do 8.000 EUR. Oglobljena je lahko tudi odgovorna oseba delodajalca.

3. Dolžnost vrniti sredstva, prejeta iz naslova povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Predlog sedmega korona zakona določa, da mora subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo na podlagi ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvestiti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: »FURS«) najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobje od 1. januarja 2021, subjekt FURS obvesti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se subjektu obračunavajo zakonske zamudne obresti.

Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.

Za primere, kadar mora subjekt vračati neupravičeno prejeta sredstva, predlog sedmega korona zakona predvideva možnost obročnega vračila pomoči, in sicer v največ 6 mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) se ne zaračunajo obresti. Če prejemnik sredstev zamudi s plačilom  posameznega obroka,  z  dnem  zapadlosti  neplačanega obroka  zapadejo  v  plačilo  vsi  naslednji  neplačani  obroki.

4. Nadomestilo plač delavcem zaradi karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej

Predlog sedmega korona zakona bistveno ne posega v trenutno ureditev ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej – določa le, da nadomestilo plače, ki ga prejme:

• delavec, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela;
• delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu, ali na delo ne more priti zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza  ali zaprtja mej s sosednjimi državami;
• delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu;
• delavec, ki je bil v karanteni na domu po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca,

ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

5. Krizni dodatek

Predlog sedmega korona zakona določa, da delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do tega ukrepa.

Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek.

6. Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga

Predlog sedmega korona zakona določa, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga, ki jih taksativno našteva zakon, ki ureja delovna razmerja, in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

7. Podaljšanje obdobja izrabe letnega dopusta

Skladno z zakonom o delovnih razmerjih morajo zaposleni dopust praviloma izrabiti do 30. junija naslednjega koledarskega leta. Predlog sedmega korona zakona podaljšuje to obdobje za določene zaposlene, in sicer delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19 ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020, slednjega lahko izrabi do 31. decembra 2021. Dodatno predlog sedmega korona zakona določa, da delavci, ki dopusta za leto 2019 niso mogli izrabiti do 31. decembra 2020 (kot to določa zakon o delovnih razmerjih) zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, lahko le-tega izrabijo do 28. februarja 2021.

8. Začasno denarno nadomestilo

Predlog sedmega korona zakona predvideva priznanje začasnega denarnega nadomestila zaradi izgube zaposlitve brezposelni osebi od prvega dne nastanka brezposelnosti in največ za čas trajanja razglašene epidemije. Takšno nadomestilo se odobri osebi, ki ji je od 18. oktobra 2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, in je bila pred 18. oktobrom 2020 na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji, pri čemer ne izpolnjuje pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost po določbah ZUTD. To nadomestilo se prizna v višini mesečnega zneska 513,64 EUR bruto.

9. Nadomestila med začasno zadržanostjo od dela

Šesti korona zakon je predvidel, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam v celoti zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14. leta starosti oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo. Predlog sedmega korona zakona to predvideva tudi za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z osebo s statusom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.

Nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela gre zavarovancem od prvega dne zadržanosti od dela zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo, oziroma z osebo s statusom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, na podlagi potrdila izvajalca o sobivanju brez ugotavljanja začasne zadržanosti od dela. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom traja, dokler traja sobivanje. Nadomestilo iz tega odstavka se odmerja v enakem odstotku kot nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi nege ožjega družinskega člana.

Ta ukrep velja do 31. decembra 2021.

10. Pomoč za nakup antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2

Predlog sedmega korona zakona predvideva pomoč upravičencem – pravni ali fizični osebi, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga, za nakup hitrih testov, s ciljem zagotoviti ustrezno zaščito pred okužbami in širjenjem virusa COVID-19, in sicer v višini 40 EUR (predvidoma strošek 5 hitrih testov na zaposlenega) na zaposlenega na dan oddaje vloge. Kot zaposleni šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Do pomoči za nakup hitrih testov pa ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti v višini večji od 5.000 EUR.

Upravičenec je odgovoren za namensko porabo prejetih sredstev, ki jih lahko nameni izključno nakupu hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih. Vloga se vloži pri FURS-u, ki pomoč izplača v enkratnem znesku.

Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za nakup hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za nakup hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

11. Ukrepi, ki veljajo na podlagi prejšnjih interventnih predpisov

Predlog sedmega korona zakona ne posega v možnost odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela do tri zaporedne delovne dni skupaj največ enkrat v posameznem koledarskem letu; v začasne ukrepe za samozaposlene in mikro podjetja; v ureditev glede mirovanja pravice do denarnega nadomestila iskalcu zaposlitve, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe; v definicijo primerne zaposlitve in možnost ponuditi primerno zaposlitev brezposelni osebi od dneva prijave v evidenco brezposelnih oseb dalje; v poenostavitev obveščanja Inšpektorata Republike Slovenije o delu na domu; v ureditev, da se plačilo testa na SARS-CoV-2, na katerega delodajalec napoti delavca, ne šteje za boniteto delavca. Ti ukrepi veljajo še naprej na način in pod pogoji, določenimi v prejšnjih interventnih predpisih.