Povračilo nekritih fiksnih stroškov: predlagane spremembe

Avtorica: Jera Majzelj

Zadnji sklop interventnih ukrepov, ki jih je Državni zbor sprejel novembra (t. i. PKP6) je uveljavil podporo v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Vlada z novim predlogom PKP7 že predstavlja nekatere potencialne spremembe.

Te se nanašajo predvsem na:

• širitev kroga upravičencev: predlog zakona upošteva podjetja, ki niso utrpela bistvenega upada v prihodkih od prodaje (ali so se jim ti celo povečali v primerjavi z 2019), vendar je to mogoče pripisati novim investicijam oziroma povečanemu številu zaposlenih v 2020, ter
• povečanje kapic: če je podjetje utrpelo upad v prihodkih od prodaje, večji od 70 %, vlada predlaga, da se obstoječa kapica 1.000 EUR na zaposlenega poveča na 2.000 EUR na zaposlenega. Hkrati se število zaposlenih ne bi več ugotavljalo glede na zaposlene za nedoločen čas, temveč glede na povprečno število zaposlenih, izračunano na podlagi metod, ki se sicer uporabljajo v letnem poročanju.

Predlagane spremembe smo vnesli v spodnji opis obstoječih pravil po PKP6. Opisane so na relevantnih mestih in obarvane modro.

Nekriti fiksni stroški

Kaj točno nekriti fiksni stroški so, zakon neposredno ne pove. Iz obrazložitve zakona lahko zgolj sklepamo, da gre za neto izgubo v določenem obdobju (AOP 187 glede na izkaz poslovnega izida).¹ Povračilo namreč ne bo temeljilo na dejanskih nekritih fiksnih stroških podjetja, temveč zakon podaja oceno nekritih fiksnih stroškov, ki je narejena glede na prihodke podjetja v lanskem letu. Ta ocena pa je nato podlaga za precej nejasen opis izračuna povračila, ki so mu dodane številne omejitve.

Ne glede na nejasen zapis se zdi, da podjetje ni upravičenec do povračila, če v relevantnem (upravičenem) obdobju nima neto izgube – če torej kljub pomembnem upadu prihodkov nima nekritih fiksnih stroškov.

Upravičeno obdobje

Ukrep bo na voljo od 1. oktobra do 31. decembra 2020. To obdobje pa lahko vlada s sklepom podaljša še za največ 6 mesecev.

Izključeni gospodarski subjekti

Kot pri večini interventnih ukrepov so nekateri subjekti že v osnovi izključeni:

• neposredni ali posredni uporabniki proračuna države oziroma občine, katerih delež prihodov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%;
• delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost in imajo več kot 10 zaposlenih; in
• tuja diplomatska predstavništva in nekatere podobne institucije.

Osnovni pogoji za status upravičenca

PKP6 nadalje oži krog upravičencev z naslednjimi formalnimi pogoji:

• pravna ali fizična oseba je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. septembra 2020;
• ima na dan uveljavitve PKP6 vsaj enega zaposlenega oziroma je samozaposlen ali družbenik/delničar/ustanovitelj, ki je poslovodna oseba, in je vključen v obvezna zavarovanja (skladno s 15. oziroma 16. členom ZPIZ-2).

Glavni ekonomski pogoj za uveljavljanje povračila pa je vsebovan v zahtevi, da pravna ali fizična oseba ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19. Ta pogoj je izpolnjen šele, če čisti prihodki od prodaje upravičenca v obdobju od oktobra do decembra 2020 upadejo za 30 % ali več glede na enako obdobje leta 2019.²

Predlagane spremembe PKP7: Povračila bodo na voljo tudi podjetjem, ki so utrpela relativni upad prihodkov od prodaje za vsaj 30 %, izračunan na podlagi primerjave prihodkov od prodaje na povprečno število zaposlenih oziroma na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč. Predlog zakona ni najbolj jasen glede tega, katere podatke je treba uporabiti za izračun, vendar pa v obrazložitvi ponuja naslednji primer: Če prihodki od prodaje nekega podjetja padejo s 500.000 EUR v četrtem kvartalu 2019 na 450.000 EUR v četrtem kvartalu 2020, to predstavlja zgolj 10 % upad. Po trenutno veljavnem režimu podjetje ni upravičeno do podpore. PKP7 zdaj predlaga, da se upošteva tudi sprememba v vrednosti osnovnih sredstev, brez zemljišč. Če je bila ta vrednost konec leta 2019 100.000 EUR, pa se do konca leta 2020 poveča na 150.000 EUR, je upad prihodkov od prodaje na EUR vrednosti osnovnih sredstev bistven, tj. 40 % (500.000/100.000 v primerjavi s 450.000/150.000). Podoben izračun bi veljal v primeru višjega števila zaposlenih. Če bi to podjetje v četrtem kvartalu 2019 povprečno zaposlovalo 10 ljudi in nato povečalo to povprečno število zaposlenih na 12 v četrtem kvartalu 2020, se upad v prihodkih od prodaje lahko izračuna glede na prihodke na zaposlenega (500.000/10 v primerjavi s 450.000/12). Upad je v tem primeru 25 %, kar ne dosega 30 % praga za podporo. Če bi podjetje imelo še enega dodatnega zaposlenega (skupno 13), bi ga to lahko prineslo čez relevantni prag.

Ker bo vlogo za povračilo potrebno oddati najkasneje do konca leta 2020, ko vsi podatki morda še ne bodo znani, se bodo morali potencialni upravičenci pri tem zanesti na svoje lastne ocene. Če se bodo te izkazale za napačne, bo prejeto povračilo treba vrniti (glej v nadaljevanju).

Osnova za izračun in delež povračila

Osnova za izračun povračila so celoletni prihodki od prodaje za leto 2019.³ Delno povračilo za vsak mesec poslovanja v obdobju od oktobra do decembra 2020 pa je določeno v naslednjih odstotkih:

Kapice in omejitve

Znesek povračila, ki ga upravičenec lahko dobi je navzgor omejen:

• upravičenec ne more prejeti več kot 000 EUR mesečno na zaposlenega, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (oziroma samozaposlenega / družbenika / ustanovitelja, ki je tudi upravičenec);

Predlagane spremembe PKP7: Povračilo je omejeno na 1.000 EUR na zaposlenega na mesec, če je upad prihodkov od prodaje med 30 % in 70 %, večji upad pa podjetju prinese višjo kapico 2.000 EUR na zaposlenega na mesec.

• upravičenec ne more prejeti več kot 70 % (srednja in velika podjetja) oziroma 90 % (mikro ali mala podjetja) neto izgube upravičenca v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju, tj. oktober do december 2020.

Koliko zaposlenih upravičenec ima in med katera podjetja spada po velikosti, se ugotavlja na dan, na katerega bo oddal vlogo.

Predlagane spremembe PKP7: Relevantno število zaposlenih bo temeljilo na povprečnem številu zaposlenih (za določen ali nedoločen čas) v obdobju med 1. decembrom 2019 in 30. novembrom 2020. Povprečje se izračuna na podlagi števila delovnih ur, podobno kot v letnem poročilu.⁴

Pridobitev pomoči pa nadalje omejujejo tudi splošna pravila glede državnih pomoči:

• upravičenec na dan 31. 12. 2019 ne sme biti podjetje v težavah v smislu Uredbe 651/2014/EU;
• upravičenec zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo že iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov;
• kritje stroškov po tem ukrepu skupaj z ostalimi pomočmi ne sme presegati omejitev iz točk 3.1, tj. 800.000 EUR (za upravičence, ki so bili registrirani od 1. oktobra 2019 dalje), in točke 3.12, tj. 3 milijone EUR (za druge upravičence), Začasnega okvirja za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, ki ga je izdala Evropska Komisija. Ta okvir določa najvišje skupne zneske, ki jih podjetja lahko prejmejo po interventni zakonodaji v povezavi s COVID‑19.

Predlagane spremembe PKP7: Za podjetja, ki bi postala upravičena do podpore na podlagi novih pragov, ki upoštevajo investicije v osnovna sredstva in nove zaposlitve v letu 2020, bi ne glede na datum registracije veljala splošna omejitev 800.000 EUR.

Vloga za pridobitev pomoči

Upravičenci, ki ocenjujejo, da izpolnjujejo pogoje za delno kritje morajo vlogo oddati preko informacijskega sistema FURS najkasneje 31. decembra 2020. FURS pa naj bi pomoč izplačal 20. dan v mesecu, ki sledi mesecu oddane vloge. Če bo vloga oddana novembra ali decembra, bo pomoč izplačana 20. januarja 2021.

Predlagane spremembe PKP7: Zaradi predlaganih sprememb pri upravičencih in kapicah za podporo novi predlog predvideva možnost vložitve popravka prvotne vloge oziroma vložitev nove vloge v 15 dneh od uveljavitve novega zakona. Predlagani PKP7 tudi dopušča, da podjetja, ki bi že vložila vlogo pred uveljavitvijo PKP7, v vlogi ohranijo isto število zaposlenih, kot je to bilo po PKP6 (tj. glede na število zaposlenih za nedoločen čas na dan vložitve vloge), če je to zanje ugodneje od predlagane nove ureditve.

Predlagane spremembe PKP7: Izplačilo podpore bo možno že pred 20. januarjem 2021. Če pride do sprememb zaradi novih kriterijev ali višjih kapic, se razlika izplača do konca januarja 2021.

Vračilo sredstev

Če se kasneje izkaže, da je upravičenec napačno ocenil, da izpolnjuje pogoje, je dolžan o tem obvestiti FURS in vrniti preveč plačano pomoč v 30 dneh vročitve odločbe. Po poteku navedenega roka, je upravičenec dolžan plačati tudi zamudne obresti.

[1] Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu, ki ga je izdala Evropska komisija in na katerem temelji besedilo zakona, nekrite fiksne stroške definira kot fiksne stroške, ki so jih imela podjetja v upravičenem obdobju in jih ne krije prispevek iz dobička (tj. prihodki minus spremenljivi stroški).
[2] Če je bil upravičenec ustanovljen po 1. oktobru 2019, se šteje, da je do pomoči upravičen, če mu prihodki v upravičenem obdobju (oktober – december 2020) upadejo za 30% ali več v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje.
[3] Če je bil upravičenec ustanovljen po 1. oktobru 2019, se osnova izračuna kot prihodki od prodaje do 1. septembra 2020, preračunani na enako obračunsko obdobje, tj. leto.
[4] Število ur v relevantnem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in boleznine v breme podjetja, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobje, in sicer na dve decimalki natančno.