Delovnopravni vidiki tretjega korona zakona

Avtorice: Kaja Baškovič, Karin Dodič, Darja Miklavčič, Nataša Pipan Nahtigal

Državni zbor je na seji dne 29. maja 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju »tretji korona zakon«), ki je bil v Uradnem listu objavljen 30. maja 2020. V nadaljevanju predstavljamo najbolj splošno uporabne ukrepe s področja delovnega prava, ki jih vsebuje tretji korona zakon.

1. Subvencioniranje dela s skrajšanim delovnim časom

Trajanje ukrepa

Glavni začasni ukrep, ki ga na področju delovnih razmerij uvaja tretji korona zakon, je delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa. Omenjeni ukrep omogoča delodajalcu, da lahko delavcu, ki je zaposlen za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo. Delavcem delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do najkasneje 31. decembra 2020. Pri tem mora upoštevati, da dela s skrajšanim delovnim času ob hkratni napotitvi na začasno čakanje na delo ni mogoče odrediti za delavce v času njihovega odpovednega roka, niti za delavce, ki so do dela s krajšim delovnim časom upravičeni na podlagi socialnih zavarovanj.

Upravičeni delodajalec

Delodajalec, ki bo delavcem omogočil vsaj polovični delovni čas, bo pod določenimi pogoji upravičen do delnega nadomestila plače oziroma do subvencije. To bo omogočeno delodajalcu, ki:

• je pravna ali fizična oseba, ki je bila pred 13. marcem 2020 vpisana v Poslovni register Slovenije in zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas,
• ocenjuje, da najmanj 10% delavcem ne more zagotavljati najmanj 90% dela; in
• ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Pred sprejemom odločitve o odreditvi skrajšanega delovnega časa se bo delodajalec moral o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo tako delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu (oziroma, če sindikatov pri delodajalcu ni, s svetom delavcev) in pridobiti njihovo pisno mnenje. Tretji korona zakon tovrstno posvetovanje predvideva ob vsaki spremembi okoliščin dela. Če pri delodajalcu ni ne sindikata ne sveta delavcev, bo moral delodajalec pred sprejemom odločitve obvestiti delavce na običajen način.

Če bo delodajalec delavcem odredil začasno delo s skrajšanim delovnim časom, bo o tem moral obvestiti Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije (v nadaljevanju »Zavod«) v treh delovnih dneh od odreditve.

Subvencijo bo delodajalec lahko ob izpolnjevanju vseh zgornjih pogojev uveljavljal mesečno za pretekli mesec, pri čemer bo moral izpolnjevanje pogojev dokazovati z vsakokratno pisno izjavo.

Pravice in obveznosti delavcev

Delavec, ki mu bo delovnik začasno skrajšan, bo ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen če jih tretji korona zakon spreminja. Skladno z navedenim bo delavec imel pravico do plačila za čas, ko dejansko dela, pravico do nadomestila plače, kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju »ZDR-1«) za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga za čas, ko ne opravlja dela, pravico do odmora sorazmernega času, v katerem opravlja delo, ter obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo s polnim delovnim časom. V času, ko bo delavec z dela odsoten v primerih, določenih z ZDR-1, bo upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Za ta čas se sorazmerno zniža tudi subvencija, ki jo bo prejel delodajalec. Za osnovo za izračun nadomestila plače se mora v takem primeru upoštevati plača, kot bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

Delo s skrajšanim delovnim časom bo moralo biti delavcu odrejeno pisno. V napotilu bo moral delodajalec določiti obseg skrajšanega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, višino nadomestila plače ter možnost in način poziva delavcu, naj se na delo vrne s polnim delovnim časom.

V času odrejenega skrajšanega delovnega časa se delavec lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

Subvencije za delodajalce

Delodajalcu se bo subvencija dodelila na podlagi vloge za subvencijo, ki jo mora nasloviti na Zavod skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje v 15 dneh po odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom. Delodajalec se bo med drugim dolžan zavezati, da v obdobju prejemanja subvencije in še dodatno en mesec po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja (več o tem v nadaljevanju). Če bo vloga delodajalca odobrena (o čemer ga bo moral Zavod obvestiti v roku 15 dni), bo z Zavodom sklenil pogodbo o subvencioniranju.

Subvencija se bo delodajalcem izplačevala mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer najpozneje v 30 dneh po podpisu navedene pogodbe z Zavodom. Tretji korona zakon uvaja subvencije za ohranitev zaposlitve v sledečih zneskih:

• 448 EUR mesečno za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
• 336 EUR mesečno za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
• 224 EUR mesečno za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko; in
• 112 EUR mesečno za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Subvencija se lahko kombinira z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, vendar pa kombinirana podpora ne sme povzročiti prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca, celotna državna pomoč posameznemu delodajalcu pa mora biti v okviru državne pomoči, ki je dovoljena po začasnem okviru Evropske komisije za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID- 19.

Obveznosti delodajalca

Delodajalec bo moral delavcem, katerim bo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernih deležih. Poleg tega mu ne bo dovoljeno, da:

• v obdobju prejemanja subvencije in še dodaten mesec po tem obdobju začne postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, katerim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpove pogodbe večjemu številu delavcev, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tretjem korona zakonu ali po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP); oziroma
• v obdobju prejemanja subvencije odreja nadurno delo oz. neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas, če bi to delo lahko opravil z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delodajalec bo moral voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu bo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, iz katere bo razviden čas prihoda in odhoda z dela.

Nadzor in javnost podatkov, vračilo prejetih sredstev, sankcije

V primerih, ko se delodajalec ne bo držal zgornjih pogojev, oziroma v tri dnevnem roku ne bo obvestil Zavoda o odreditvi skrajšanega delavnega časa, bo moral prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tretji korona zakon, enako kot ZIUZEOP, določa, da bo moral delodajalec vrniti prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če bo začel likvidacijske postopke po Zakonu o gospodarskih družbah v času prejemanja sredstev ali v obdobju po prejemanju sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev. Prav tako je predvideno vračilo sredstev, če bo po uveljavitvi zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev ali izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020.

Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem subvencije bo opravljal Zavod, inšpekcijski nadzor pa bo izvajal Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Poleg tega bo Zavod na svoji spletni strani objavil seznam prejemnikov subvencije in podatke o višini prejetih subvencij. Soglasje za objavo teh podatkov bo moral delodajalec predložiti že k vlogi za dodelitev subvencije.

Kršitev pogojev, določenih s tretjim korona zakonom, lahko vodi tudi v visoke denarne globe za delodajalce in njihove odgovorne osebe.

Prostovoljna uporaba ukrepa

Tretji korona zakon predvideva, da ukrep skrajšanja delovnega časa lahko uporabijo tudi delodajalci, ki jim subvencije ne bodo dodeljene ali za njih sploh ne bodo zaprosili.

2. Nadaljevanje ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Trajanje ukrepa

Tretji korona zakon do 30. junija 2020 z nekaterimi spremembami podaljšuje veljavnost ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki je do sedaj veljal do 31. maja 2020.

Upravičeni delodajalec

Ukrep velja za vse delodajalce v Republiki Sloveniji, ki delavcem ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen naslednjih delodajalcev:

• neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma občin, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
• delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in so imeli na dan 13. marca 2020 več kot 10 zaposlenih,
• tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji,
• delodajalci, ki ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, oz. imajo na dan vložitve vloge zapadle obveznosti; in
• delodajalci, ki so v postopku stečaja.

Do ukrepa povračila nadomestila plače so upravičeni delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za vsaj 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, bodo do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Subvencije bodo podeljene na podlagi delodajalčeve ocene v zvezi z navedenimi prihodki. Če pogoji iz tega odstavka ne bodo izpolnjeni ob predložitvi letnih poročil za leto 2020, pa bo moral delodajalec naknadno vrniti prejeta sredstva.

Delodajalci, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah, so do ukrepa upravičeni kljub neizpolnjevanju pogojev, ki so povezani z upadom prihodkov.

Pravice in obveznosti delavcev

Delavec, ki bo napoten na začasno čakanje na delo in bo zanj delodajalec prejemal nadomestilo plače, bo ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen če ta zakon določa drugače. Delavec se bo na zahtevo delodajalca moral vrniti na delo do sedem dni v tekočem mesecu, o čemer bo moral delodajalec predhodno obvestiti Zavod.

V času začasnega čakanja na delo bo delavec upravičen do izplačila nadomestila plače v višini, ki jo ZDR-1 določa za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (tj. nadomestilo 80 % plače), pri čemer to nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Če bo delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, ali bo to upravičenost pridobil med trajanjem začasnega čakanja na delo, se mu nadomestilo plače po tretjem korona zakonu ne izplačuje, saj bo do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov upravičen na podlagi socialnih zavarovanj. Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med njegovim trajanjem upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi socialnih zavarovanj, se mu nadomestilo plače izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj, kot da bi delal.

Višina in način uveljavljanja nadomestila

Republika Slovenija bo delodajalcem povrnila do 80 % nadomestila plače, če to nadomestilo ne presega najvišjega denarnega zneska za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela (892,50 EUR bruto). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, se všteva tako nadomestilo plače kot prispevki za vsa socialna zavarovanja. Dodatno je še določeno, da višina denarnega povračila s strani države ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila, zato delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov. Če je delodajalec neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije ali občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je nižji od 70 %, bo lahko uveljavljal povračilo nadomestila plače v višini deleža prihodkov iz nejavnih virov.

Tudi to nadomestilo se lahko kombinira z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, vendar pa kombinirana podpora ne sme povzročiti prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca, celotna državna pomoč posameznemu delodajalcu pa mora biti v okviru državne pomoči, ki je dovoljena po začasnem okviru Evropske komisije za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID- 19.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače lahko delodajalec uveljavlja z elektronsko vlogo pri Zavodu v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje, vendar najpozneje do 30. junija 2020. Vlogi mora delodajalec priložiti izjavo o ocenjenem upadu prihodkov, za pravilnost le-te pa bo kazensko in materialno odgovarjal. O oddani vlogi bo moral Zavod odločiti s sklepom v 15 dneh.

Obveznosti delodajalca

V obdobju prejemanja povračila nadomestila izplačane plače bo moral delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače, ne bo smel odrejati nadurnega dela, če bi to delo lahko bilo opravljeno z delavci na čakanju, in bo moral predhodno obvestiti Zavod o tem, da je delavca pozval nazaj na delo. Če bo delodajalec ravnal v nasprotju s pravili, določenimi v prejšnjem stavku, bo moral naknadno vrniti prejeta sredstva. Prav tako bo moral delodajalec vrniti prejeta sredstva, če bo v obdobju prejemanja sredstev oz. v obdobju po tem, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, začel s postopki likvidacije, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah. V času prejemanja nadomestila plače delodajalec delavca ne bo smel odpustiti.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega dela zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo, tretji korona zakon pa vsebuje tudi posebne pravice Zavoda, na podlagi katerih lahko izvaja administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca (npr. vpogled v računalniške programe, listine in postopke delodajalca).

Kršitev pogojev, določenih s tretjim korona zakonom, lahko vodi tudi v visoke denarne globe za delodajalce in njihove odgovorne osebe.

3. Prenehanje uporabe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov

Tretji korona zakon določa prekinitev veljavnosti določb o delnem povračilu nadomestila plače, ki izhajajo iz Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Preostali del zakona, torej tisti, ki predvideva odlog plačila prispevkov, ostaja v veljavi.