Državne pomoči v času epidemije COVID-19 – boste morali vračati prejeto državno pomoč?

Avtor: Matjaž Verbič

Države članice EU so z namenom, da bi ublažile posledice krize, hitro začele sprejemati različne ukrepe za podporo podjetjem prizadetim v krizi. V Sloveniji je tako dne 11. 4. 2020 začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omejitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, t.i. “mega korona zakon”), ki podjetjem in posameznikom namenja sveženj finančnih spodbud v vrednosti 3 milijarde EUR. V sklopu teh ukrepov velja omeniti predvsem pomoč delodajalcem v obliki nadomestil za čakanje na delo in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ukrepe za izboljšanje likvidnosti podjetij (odlog plačila obveznosti, državna poroštva, zamrznitev plačila akontacije davka, skrajšanje plačilnih rokov za plačila iz javnega sektorja, itd.). Sprejeti so bili tudi ukrepi, ki zagotavljajo pomoč znanstveno-raziskovalnim projektom za boj z epidemijo (podaljšanje rokov izvajanja in financiranja projektov ter rokov za nakup opreme) ter ukrepi za pomoč samozaposlenim.

Tudi v trenutni situaciji morajo biti vsi ukrepi za pomoč gospodarstvu skladni z evropskimi pravili državnih pomoči.

Zanimivo je, da Slovenija zgoraj opisane sheme državnih pomoči Evropski komisiji, kot kaže, ni notificirala, čeprav so različne oblike ukrepov pomoči doslej priglasile že skoraj vse države članice. Kljub izrednim razmeram morajo biti ukrepi v obliki državnih pomoči namreč načeloma, preden začnejo veljati, priglašeni Evropski komisiji, ki oceni, ali je načrtovani ukrep skladen s pravili o državnih pomočeh. Če je ukrep skladen s pravili, ga Komisija odobri in šele nato ga lahko javni organ začne izvajati.

Zakaj Slovenija zgoraj opisanih ukrepov, ki nedvomno predstavljajo državno pomoč, ni priglasila Evropski komisiji, ostaja nejasno. Razlog bi se lahko skrival v tem, da država meni, da gre za ukrepe pomoči, ki so brez izjeme na voljo vsem podjetjem in torej niso selektivni. Tovrstni ukrepi, kot so na primer subvencije plač ter odložena plačila obveznosti, namreč ne potrebujejo predhodne odobritve s strani Evropske komisije.

Evropska komisija je dne 3. aprila razširila začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, ki je bil dne 19. marca sprejet na podlagi izjeme iz točke b) tretjega odstavka 107. člena PDEU. Začasni okvir priznava, da se celotno gospodarstvo EU sooča z resno motnjo, zaradi česar se dovoljeni okvir državnih pomoči širi. Z omenjeno spremembo se začasni okvir razširja z dodatnimi petimi vrstami ukrepov pomoči, in sicer: (i) podpora raziskavam in razvoju (R&D) v zvezi s korona virusom, (ii) podpora za gradnjo in nadgradnjo zmogljivosti za testiranje, (iii) podpora za proizvodnjo proizvodov, pomembnih za obvladovanje izbruha, (iv) ciljno usmerjena podpora v obliki odlogov plačila davkov in/ali začasnih prekinitev plačila prispevkov za socialno varnost ter (v) ciljno usmerjena podpora v obliki plačnih subvencij za zaposlene.

Razširjeni začasni okvir državam članicam tako predvsem omogoča, da še bolj podprejo podjetja, ki razvijajo in proizvajajo zelo potrebne proizvode za boj proti korona virusu, kot so cepiva, zdravila, medicinski pripomočki, razkužila in zaščitna oprema. Odobri se lahko tudi dodatna podpora za čezmejne projekte med državami članicami za hitro dobavo proizvodov. Začasni okvir državam članicam sedaj zagotavlja tudi dodatne možnosti za zmanjšanje likvidnostnih omejitev, s katerimi se soočajo podjetja, in za ohranjanje delovnih mest v sektorjih in regijah, ki jih je kriza še posebej močno prizadela. Omeniti velja, da je zgoraj naštete vrste pomoči mogoče združiti z drugimi vrstami pomoči (npr. de minimis pomoč). Tudi spremenjeni začasni okvir bo veljal do konca decembra 2020. Evropska komisija sicer stalno ocenjuje, ali so potrebni nadaljnji ukrepi za dopolnitev nabora orodij, ki jih države članice uporabljajo za podporo svojim gospodarstvom, in analizira obstoječe državne predpise, da bi preverila skladnost z načeli, potrjenimi v začasnem okviru. Evropska komisija je tako dne 9. aprila državam članicam v posvetovanje poslala že nov osnutek predloga za razširitev področja uporabe začasnega okvira za državno pomoč. Komisija zdaj predlaga nadaljnjo razširitev področja uporabe začasnega okvira, ki bo državam članicam omogočila dokapitalizacijo podjetij v težavah.

Razširjeni začasni okvir za ukrepe državne pomoči predvideva tudi izpolnjevanje določenih pogojev dodelitve, ki pa v mega korona zakon niso v celoti vključeni. Tako npr. do nekaterih vrst pomoči ne smejo biti upravičena podjetja, ki so bila dne 31. decembra 2019 že v težavah, glede pomoči delodajalcem skupna višina subvencij plač in prispevkov ne sme presegati 80% mesečne bruto plače na zaposlenega, zaposleni (in samozaposleni), za katere je namenjena pomoč, morajo ohraniti stalno zaposlitev za celotno obdobje, za katerega se odobri pomoč, ipd.

Pričakovati je, da bodo zahtevani pogoji vključeni v novelo mega korona zakona in da bo Slovenija za neselektivne ukrepe priglasila državno pomoč, ki bo skladna z začasnim okvirom za državno pomoč. Če se to ne bo zgodilo, obstaja nevarnost, da bo treba prejeto državno pomoč vrniti, kljub temu, da bo podjetje izpolnjevalo pogoje za dodelitev, ki jih predvideva mega korona zakon.

Bistvo drugega svežnja ukrepov, za katere se predvideva, da jih bo vlada v kratkem posredovala državnemu zboru, bosta zagotavljanje likvidnosti gospodarstvu ter nujni popravki in dopolnila prvega protikoronskega svežnja ukrepov. Podjetja pričakujejo predvsem likvidnostne sheme v obliki posojil z državnimi garancijami. Ukrepi, ki so bili sprejeti v prvem svežnju namreč marsikateremu podjetju ne omogočajo izkoriščanja ključnih ukrepov državnih pomoči, saj jim prihodki v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani ne bodo padli za 20 odstotkov, kljub temu pa pričakujejo velike težave pri poslovanju. Vlada razmišlja tudi o tretjem sklopu ukrepov, v katerem bo orisana strategija izhoda za obdobje po koncu epidemije.

Evropska komisija se je zavezala, da bo v teh izjemnih okoliščinah postopala hitro. Prva shema državnih pomoči, ki jo je Komisiji prijavila Danska, je bila tako odobrena v roku 24 ur.

Ne glede na izredne okoliščine zato svetujemo, da so podjetja, ki bodo uveljavljala državno pomoč, previdna, zlasti v primeru, da bodo uveljavljala državno pomoč, ki ni brez izjeme na voljo vsem podjetjem. Posledice prejemanja državne pomoči, ki ni bila predhodno odobrena (tako imenovane „nezakonite državne pomoči“), so lahko za podjetje prejemnika pomoči zelo hude. Splošna posledica nezakonite državne pomoči je namreč povračilo prejetega zneska z obrestmi. Zato je pomembno, da tako organ, ki dodeli pomoč, kot tudi podjetje, ki je prejemnik državne pomoči, natančno preučita vse vidike katerega koli danega ukrepa, tudi kadar je pomoč prejeta v kontekstu, kot je izbruh COVID-19.