Delo na domu v prihodnosti

Delo na domu v prihodnosti

Avtorica: Sanda Planinc

Epidemija koronavirusa je močno vplivala na delovne procese in mnogi smo v zadnjih mesecih svoje običajno delovno okolje vsaj za nekaj časa zamenjali z domačimi pisarnami. Spremenili smo poglede na sodobne načine dela in številni delodajalci že načrtujejo trajne spremembe v delovnih procesih po vrnitvi v »normalno« življenje. Fleksibilnost urejanja delovnih modelov v prihodnosti pa je med drugim odvisna tudi od veljavnega zakonodajnega okvira. Trenutni Zakon o delovnih razmerjih se je izkazal kot tog in v več pogledih nejasen, zato je gospodarstvo že pričelo pozivati k spremembam pravne ureditve.

V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo spremembe na področju regulacije dela na domu predvsem predmet kolektivnega dogovarjanja. Takšen način urejanja omogoča tudi prilagajanje specifikam dela v posameznem sektorju. Strateški svet Gospodarske zbornice Slovenije za kolektivno dogovarjanje, ki združuje vodje pogajalskih skupin 25 kolektivnih pogodb dejavnosti, je oktobra 2020 določil naslednja skupna izhodišča oz. priporočila glede kolektivnega urejanja dela na domu v vseh dejavnostih, ki bodo v bodoče vodila kolektivna pogajanja:

  • možnost začasnega in občasnega dela na domu se opredeli z aneksom k sklenjeni pogodbi o zaposlitvi;
  • delo na domu se določi kot možna dodatna oblika delovnega razmerja za določen čas;
  • v zvezi z zdravimi in varnimi delovnimi razmerami pri delu na domu delodajalec delavcu izda navodilo, delavec pa poda izjavo, da njegovo delo na domu izpolnjuje zahteve, predpisane v izjavi o varnosti z oceno tveganja;
  • opredeli se višina nadomestila za uporabo lastnih delovnih sredstev;
  • določi se pravica do »odklopa« od elektronskih in tehničnih medijev po koncu delovnega časa;
  • opredeli se varstvo zasebnosti delavca in poslovne skrivnosti.

Po informacijah Gospodarske zbornice Slovenije (»GZS«) so nova kolektivna dogovarjanja glede sprememb na področju dela na domu, ki so se izkazale kot potrebne zaradi epidemije koronavirusa, že v teku. Kolektivni pogodbi za grafično dejavnost ter časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti (»časopisne dejavnosti«) sta že bili spremenjeni v smeri izhodišč, ki jih je zastavil Strateški svet GZS. Dodatno pa izpostavljamo, da je v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu omogočeno, da delodajalec lahko nadzoruje ustrezne pogoje tudi tako, da delavec delodajalcu zagotovi ustrezen slikovni material. Predpisani so tudi pogoji, pod katerimi se sploh lahko organizira delo na domu in način nadzora nad opravljenim delom. Kolektivna pogodba za časopisne dejavnosti določa tudi minimalno višino nadomestila za uporabo svojih delovnih sredstev (vsaj 0,75 EUR/dan za prostor oz. vsaj 1,75 EUR/dan za svoja tehnična sredstva). Kolektivna pogodba za grafično dejavnost je urejanje te materije prepustila kolektivnemu dogovarjanju na ravni delodajalca oz. internim aktom delodajalca, pri čemer pa višina ne sme znašati manj kot amortizacija teh sredstev.

Storjeni so bili tudi že prvi koraki v smer priprave zakonodajnih sprememb. Dne 13. novembra 2020 je Ekonomsko – socialni svet oblikoval delovno skupino za pripravo sprememb Zakona o delovnih razmerjih. Glede na najbolj pereče probleme je pričakovati, da se bo uredila predvsem možnost urejanja dela od doma z aneksom k pogodbi o zaposlitvi ter podrobneje uredile obveznosti, povezanih z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.

Velja še omeniti, da delo od doma kmalu ne bo več le predmet dogovora med delavcem in delodajalcem, temveč bo imel delavec pod določenimi pogoji pravico zahtevati, da svoje delo opravlja na daljavo. Leta 2019 je bila sprejeta Direktiva 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki med drugim določa, da morajo države članice delavcem z otroki do določene starosti (vsaj osem let) in oskrbovalcem zagotoviti pravico do prožne ureditve dela zaradi varstva. Delavec bo tako imel možnost, da si sam razporedi delovni čas, vključno z delom na daljavo, delodajalec pa bo moral v primeru zavrnitve takšne zahteve navesti razloge. Direktiva mora biti implementirana do avgusta 2022.

Kot kaže, nas na področju urejanja dela od doma čaka živahno dogajanje, ki ga bomo spremljali tudi v prihodnje. To bo še posebej relevantno za vse, ki načrtujejo modernizacijo oblik dela v svojih organizacijah.

 

Arhiv