Mega korona zakon sprejet

Mega korona zakon sprejet

Avtorice: Špela Remec, Maruša Polak, Mia Kalaš, Nataša Pipan Nahtigal

Državni zbor je 2. aprila 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, v nadaljevanju: »interventni zakon«). Večina ukrepov interventnega zakona bo veljala od 13. marca 2020 (dan po tem, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVID-19) do 31. maja 2020 (oz. še nadaljnjih 30 dni, če epidemija COVID-19 ne bo preklicana do 15. maja 2020), med drugim pa bodo vključevali naslednje ukrepe za podporo gospodarstvu:

Ni akontacij davka na dohodek pravnih oseb v aprilu in maju

  • Oprostitev plačila obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve interventnega zakona do 31. maja 2020.

Spremembe plačilnih rokov in rokov za izvedbo v razmerjih z javnim sektorjem

  • Plačilni rok za plačila zasebnim subjektom oz. dobaviteljem s strani neposrednih ali posrednih uporabnikov proračuna se skrajša na 8 dni.
  • Plačilni rok med gospodarskimi subjekti, kadar je upnik javni organ (vključno s pravnimi osebami, ki so v večinski javni lasti), znaša 60 dni. Navedeni plačilni rok ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi konca epidemije COVID-19.
  • V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitve ali izvedbi gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z določenimi osebami javnega prava in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo COVID-19, se v času trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije.

Izvzetja iz izvršbe, odložitev izvrševanja sklepov o izvršbi

  • Vsi prejemki, izplačani na podlagi interventnega zakona, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in iz davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) ter so tudi izvzeti iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
  • V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, se z dnem uveljavitve interventnega zakona odloži izvrševanje sklepov o izvršbi. Odlog pa ne velja, če gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
  • V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDavP-2, se z dnem uveljavitve interventnega zakona zadrži izvrševanje sklepov o izvršbi.

Spremembe pravil insolvenčne zakonodaje

  • Pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postane trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem od takrat, ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije. Domneva insolventnosti velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona.
  • Poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19. Ta pogoj šteje za izpolnjenega, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (prodaja blaga oziroma storitve) zaradi epidemije COVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji. Ukrep se uporablja v času razglasitve epidemije COVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona.
  • V primeru, da organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije COVID-19 ne morejo pravočasno izvesti določenih dejanj in ukrepov po ZFPPIPP, predvidenih v načrtu finančnega prestrukturiranja, jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona. Tudi roki za izpolnitev določenih drugih obveznosti poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona.
  • Obdobje, za katerega sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, je štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19. Tudi v tem primeru ta pogoj šteje za izpolnjenega, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (prodaja blaga oziroma storitve) zaradi epidemije COVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji. Ukrep se uporablja v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona.
  • Delavci bodo lahko pridobili določene pravice po Zakonu o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (do izplačila neizplačanih plač, nadomestil in odpravnine) tudi, če bodo izkazali, da je bil zoper delodajalca vložen predlog za začetek stečajnega postopka in je delavec predhodno zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način, določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi. Ta ukrep velja še en mesec po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona in bo uporaben v primerih, ko sodišča v času razglašene epidemije COVID-19 ne bodo odločala o začetku stečajnih postopkov zaradi razglasitve slednjih za nenujne.

Nakupi slovenske hrane v javnih zavodih

  • Javni zavodi morajo v postopkih zelenega javnega naročanja do konca leta 2020, ki na letni ravni ne presegajo vrednosti za objavo v Uradne listu Evropske unije, nabaviti vsaj 50% pridelanih kmetijskih pridelkov in živil z območja Republike Slovenije in vsaj 50% predelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri katerih so bile vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji.

Olajšave pri javnem naročanju

  • Do 15. novembra 2020 se Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) na splošnem področju uporablja samo za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je dvakrat tolikšna kot je sicer predvideno v ZJN-3, in sicer enaka ali višja od 40.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 EUR za javno naročilo gradenj.
  • Do 15. aprila 2021 je olajšano javno naročanje za potrebe ožjih delov občine.

Odlog poplačil kreditov Javnega sklada Republike Slovenije

  • Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki preko javnih razpisov izvaja kreditiranje, lahko kreditojemalcu odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje največ 12 mesecev, če takšne obveznosti kreditojemalca še niso zapadle v plačilo. V tem primeru se končni datum zapadlosti kreditne pogodbe podaljša za čas trajanja odloga plačila, kar pa ne vpliva na izračun višine posameznega obroka. Kreditojemalec mora vlogo za odlog plačila obveznosti podati najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije COVID-19. Javni sklad lahko kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem svojih obveznosti že pred razglasitvijo epidemije COVID-19, na podlagi vloge za reprogram, zapadle neporavnane obveznosti reprogramira, tako da se poveča višina posameznih obrokov.

Prednostno financiranje R&D ter proizvodnje za obvladovanje posledic epidemije

  • Sredstva iz integralnega proračuna Republike Slovenije, iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) se lahko prednostno namenijo za spodbujanje naložb, ki so potrebne za boljše obvladovanje posledic epidemije COVID-19 v zdravstvu, in sicer predvsem za naložbe v raziskave, razvoj in proizvodnjo cepiv, zdravil in zaščitne opreme.

Olajšano ugotavljanje istovetnosti stranke

  • Določeni zavezanci (npr. zavarovalnice, borznoposredniške druže, investicijski skladi idr.), ki so v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) dolžni izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, lahko ukrep ugotavljanja istovetnosti stranke in preverjanja njene istovetnosti izjemoma izvedejo tudi v roku enega meseca po sklenitvi poslovnega razmerja ali v roku enega meseca po razglasitvi prenehanja epidemije COVID-19, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
  • če je to potrebno za zagotavljanje nemotenega poslovanja stranke v času trajanja razmer epidemije COVID-19 ali za preprečevanje večje škode za poslovanje stranke zaradi razmer epidemije COVID-19,
  • če ne obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma,
  • če zavezanec pred sklenitvijo poslovnega razmerja izvede vsa možna dejanja za poznavanje svoje stranke, ki niso v nasprotju z navodili pristojnih organov za ravnanje v času trajanja razmer epidemije COVID-19, tako da pridobi potrebne podatke ter ugotovi in preveri istovetnost s pomočjo video povezave, pri čemer pogovor preko video povezave posname in posnetek hrani še en mesec po razglasitvi prenehanja epidemije COVID-19.

Podaljšani roki za letna poročila in za poročanje po okoljski zakonodaji

  • Zavarovalnice lahko v letu 2020 Agenciji za zavarovalni nadzor predložijo letno poročilo in revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila najpozneje do konca meseca maja.
  • Javne družbe in borznoposredniške hiše lahko v letu 2020 izjemoma objavijo letna poročila, polletna poročila oziroma konsolidirana letna pročila kadarkoli do 31. maja 2020.
  • Podaljšani so nekateri roki za poročanje, določeni z Zakonom o varstvu okolja, Zakonom o vodah in njunimi podzakonskimi predpisi.

Ukrepi za samozaposlene

  • Tisti samozaposleni, ki niso davčni dolžniki in se bodo izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 EUR, če bodo uveljavljali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 25%, za april in maj 2020 pa bodo prejeli po 700 EUR, če bodo uveljavljali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 50%. Upravičenec bo moral vrniti celotno pomoč, če mu prihodki v prvem polletju ne bodo upadli za vsaj 20% glede na isto obdobje leta 2019 oz. če bo v drugem polletju 2020 dosegel več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.
  • Oprostitev prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja za meseca april in maj 2020: v tem obdobju bo njihove prispevke krila država, njihove pravice pa se bodo ohranile.
  • Oprostitev plačila akontacije dohodnine od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve interventnega zakona do 31. maja 2020.

Ukrepe, ki ščitijo kreditojemalce, in ukrepe z delovno-pravnega področja povzemamo v posebnih sporočilih. Pri tem je za gospodarske družbe pomembno, da v letu 2020 od uveljavitve interventnega zakona ne smejo izvesti delitve dobička ali izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu, sicer bodo morale vrniti naslednja sredstva, prejeta v zvezi s svojimi zaposlenimi, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi: (i) povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, (ii) povračilo nadomestila plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela in/ali (iii) plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo.

Zaenkrat je nejasno, ali je vračilo navedenih sredstev lahko tudi posledica delitve dobička ali izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v času med 13. marcem in dnevom uveljavitve interventnega zakona.

Arhiv