Mega korona zakon in delovna razmerja

Avtorici: Darja Miklavčič, Kaja Baškovič

Državni zbor Republike Slovenije je na izredni seji dne 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, t.i. Mega korona zakon. Mega korona zakon še ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in trenutno še ne velja.

V nadaljevanju smo pripravili kratek povzetek začasnih ukrepov na področju delovnih razmerij, ki jih določa Mega korona zakon.

I. DELO IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

Zakon določa povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov.

Ukrepi veljajo od 13. marca do 31. maja 2020. V kolikor epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 31. maj, podaljšajo za 30 dni.

V času veljavnosti začasnih ukrepov, predvidenih v zakonu, se ne bodo uporabljale določbe Zakona o ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na čakanju.

Prav tako Mega korona zakon določa, da bo Zavod za zaposlovanje vse vloge delodajalcev, s katerimi bodo zahtevali povračilo nadomestila, tudi tiste vložene pred uveljavitvijo tega zakona torej vloge po Zakonu o ukrepih na področju plač in prispevkov), po uveljavitvi tega zakona obravnaval po novem zakonu.

1.   POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE PO PREDLOGU ZAKONA

Pogoji za uveljavljanje pravice

Do povračila nadomestila so upravičeni vsi delodajalci iz Republike Slovenije v dveh primerih:

a. kadar delodajalec ne more zagotavljati dela svojim delavcem in jih pošlje na začasno čakanje na delo;

Do povračila so upravičeni delodajalci, ki so delavce napotili na začasno čakanje najdlje do 31. maja 2020 in so hkrati ocenili, da bodo njihovi prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje v letu 2019, hkrati pa v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V kolikor se bo na podlagi letnih poročil za leto 2020 izkazalo, da ta pogoj ni bil izpolnjen, bo delodajalec moral naknadno vrniti celotno prejeto pomoč.

V primeru, da delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, zgornja primerjava ni mogoča, zato Mega korona zakon za takšne primere določa, da so do pomoči upravičeni tudi delodajalci, ki so v marcu 2020 utrpeli vsaj 25% zmanjšanje prihodkov v primerjavi s februarjem 2020 ali bodo imeli v aprilu ali maju 2020 več kot 50% zmanjšanje prihodkov v primerjavi s februarjem 2020.

Dodatni pogoj je, da delodajalci delavcem dela ne morejo zagotavljati zaradi posledic epidemije COVID-19. Zakon določa tudi, da se povračilo izplačanih nadomestil plače ureja z namenom ohranitve delovnih mest, iz nadaljnjih določb zakona pa ni jasno razvidno, ali mora delodajalec ohraniti delovna mesta po prenehanju uveljavljanja ukrepov niti za koliko časa naj bi ga takšna obveznost zavezovala. Glede na namen zakona pa je nemogoče izključiti, da se takšna zaveza od delodajalcev ne bo zahtevala.

Napotitev delavca na čakanje mora biti pisna, v njej pa mora biti določen čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višina nadomestila plače. V kolikor delavec tekom začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (to je 100 % nadomestilo plače).

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen če ta zakon določa drugače. Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če bi tako delo lahko bilo opravljeno s strani delavcev, ki so začasno na čakanju.

V času začasnega čakanja na delo ima delavec obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v mesecu, o čemer mora delodajalec predčasno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Tako predhodno obvestilo je potrebno tudi, ko delodajalec delavca pozove, naj se vrne na delo.

b. kadar delavci zaradi višje sile ne morejo opravljati dela

Višja sila je po zakonu definirana kot epidemija COVID-19.

Do povračila nadomestila so upravičeni delodajalci, ki so izplačali nadomestilo plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati svojega dela. V tem primeru mora delodajalec podati izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zato prejemajo nadomestilo plače.

Delodajalec, ki želi uveljavljati tovrstno nadomestilo mora izpolnjevati enake pogoje glede prihodkov, kot delodajalec, ki pravico do nadomestila uveljavlja na podlagi začasnega čakanja delavcev na delo.

Delodajalec mora z dnem prenehanja odsotnosti obvestiti Zavod za zaposlovanje, da je delavcu prenehala odsotnost iz razlogov višje sile.

Višina povračila nadomestila

V obeh primerih (tj. kadar je delavec napoten na začasno čakanje na delo ali zaradi višje sile ne more opravljati dela) je delavec upravičen do 80 % nadomestila plače. Mega korona zakon  dodatno določa, da izplačano nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plačev Republiki Sloveniji. Ni jasno, ali to velja tudi v primeru zaposlitev za krajši delovni čas kot tudi, ali ta določba zakona zavezuje delodajalce, ki morebiti ne nameravajo uveljavljati povračila nadomestila od države.

Določene izjeme do izplačila nadomestila veljajo za delavce, ki so odsotni z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali pa na tej podlagi delajo s krajšim delovnim časom.

Republika Slovenija bo pokrila celotno izplačano nadomestilo, zmanjšano za prispevke zavarovanca, vendar pa povračilo ne bo presegalo povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Oprostitev plačila prispevkov

Delodajalci so dodatno oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače med 13. marcem in 31. majem za delavce, ki so od dela upravičeno začasno odsotni in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile, saj jih bo v celoti krila Republika Slovenija.

Za nekatere kategorije delodajalcev (npr. proračunski uporabniki) oprostitev plačila prispevkov ne velja.

Uveljavljanje pravice do povračila nadomestila

Pravico do povračila nadomestila bodo delodajalci lahko uveljavljali z oddajo elektronske vloge pri Zavodu za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve, vendar najpozneje do 31. maja 2020. V kolikor je delodajalec delavce na začasno čakanje na delo napotil oziroma delavci niso mogli opravljati dela že pred uveljavitvijo zakona, lahko povračilo za obdobje od 13. marca 2020 dalje uveljavlja z vlogo vloženo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.

Pravic do nadomestila ne morejo uveljavljati delodajalci, ki:

• so neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%;
• opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti;
• ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ ali če imajo neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge (enako se štejejo delodajalci, ki na dan oddaje vloge niso imeli predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let); ali
• je nad njimi začet postopek stečaja.

Delodajalec bo moral vlogi priložiti izjavo (i) o začasni napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ali (ii) o nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, za pravilnost katere bo kazensko in materialno odgovarjal. Poleg tega bo moral priložiti tudi dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ali o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Nadalje zakon predvideva, da bo delodajalec moral predložiti tudi izjavo iz 21. člena zakona, pri čemer pa navedeni člen ne predvideva nobene izjave. Ni mogoče izključiti, da je zakonodajalec s tem mislil na izjavo o ohranitvi delovnih mest, saj 21. člen določa, da se nadomestilo povračila plače ureja z namenom ohranitve delovnih mest.

O podani vlogi mora Zavod za zaposlovanje odločiti v osmih dneh s sklepom, ki mora vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil, način izračuna in višino povračila nadomestila, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok Republike Slovenije za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

Povračilo nadomestila plače bo delodajalcem, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, izplačano mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, 10. dan meseca, ki sledi izplačilu nadomestila plače. Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za prazničen ali drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Sezonsko delo v kmetijstvu

Zavod za zaposlovanje lahko delavca, poslanega na začasno čakanje na delo doma zaradi epidemije COVID-19, napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.

Nadzor in vračilo trikratnika prejetih sredstev

Administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem zakona izvaja Zavod za zaposlovanje, inšpekcijski nadzor pa Inšpektorat Republike Slovenije.

Če delodajalec delavcem v obdobju prejemanja povračila nadomestil plače ne izplačuje neto nadomestila plače ali odreja nadurno delo, če bi delo lahko opravil z delavci na čakanju ali ne obvesti Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi delavca na delo pred samo vrnitvijo na delo, mora vrniti trikratnik prejetih sredstev.

Če delodajalec začne postopek likvidacije v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju obdobja prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, mora vrniti celotna prejeta sredstva.

2.   OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE ZA ZAPOSLENE, KI DELAJO IN KRIZNI DODATEK

Vsem zaposlenim, ki opravljajo delo, bo v mesecu aprilu in maju 2020 prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namesto delodajalcev plačala Republika Slovenija. Besedilo zakona ne določa jasno, ali bo to pravico potrebno uveljavljati ali pripada avtomatično na podlagi zakona vsem delodajalcem ter ali bo Republika Slovenija plačala le del prispevkov, ki jih plača delodajalec, ali tudi tiste, ki jih plača delodajalec v breme delavca.

Dodatno je predvideno, da delodajalci delavcem, ki delajo, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen vseh davkov in prispevkov, v kolikor njihova zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače.

Do teh ukrepov niso upravičeni neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

3.   VRAČILO PREJETIH SREDSTEV IN KAZENSKE DOLOČBE ZA UKREPE V ZVEZI Z DELOM IN PLAČEVANJEM PRISPEVKOV

Subjekti, ki so uveljavili (i) povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, (ii) povračilo nadomestila plače delavcem, ki zaradi višje sile niso mogli opravljati dela, in(iii) oprostitev plačila prispevkov in so po uveljavitvi tega zakona delili dobiček, izplačali del plače za poslovno uspešnost oziroma nagrado poslovodstvu v letu 2020, bodo morali vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ni jasno, ali se to nanaša na vsa izplačila v letu 2020 (tudi tista, ki so vezana na leto 2019 a se izplačujejo v letu 2020).

Če subjekt, ki uveljavlja upravičenja po tem zakonu, naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in vrne znesek prejete pomoči na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.

Nadzor bo na tem področju opravljala Finančna uprava Republike Slovenije.

Za kršitev določb zakona sta delodajalec in odgovorna oseba pri delodajalcu lahko tudi oglobljena. Višina globe je predpisana v razponu in je odvisna od velikosti delodajalca.

II. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO PREDLOGU ZAKONA

Nadomestilo plače, do katerega so delavci upravičeni na dan uveljavitve tega zakona zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, ali so do tovrstnega nadomestila upravičeni po uveljavitvi tega zakona, je krito iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Nadomestilo je krito s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja do prenehanja razlogov za začasno odsotnost z dela oziroma do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, ampak najdalj do 31. maja 2020.

Višina izplačanega oziroma povrnjenega nadomestila je enaka višini, določeni z Zakonom o delovnih razmerjih ter Zakonom o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije samostojnemu zavezancu izplača nadomestilo v 30 dneh po njegovi zahtevi, delodajalcu pa izplačano nadomestilo povrne v 60 dneh od predložitve njegove  zahteve.

Obe zahtevi se vložita elektronsko pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje 30. septembra 2020. Te določbe ne veljajo za neposredne in posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije.

III. DRUGE POMEMBNE TOČKE ZAKONA, VEZANE NA DELOVNA RAZMERJA

1. BIVANJE TUJCEV

Tujcem, ki so imeli v Republiki Sloveniji do 13. 3. 2020 veljaven pravni naslov zakonitega bivanja in v času trajanja ukrepov za obvladovanje in zajezitev epidemije COVID-19 iz objektivnih razlogov ne morejo zapustiti ozemlja države, se dovoli nadaljnje bivanje v Republiki Sloveniji do odprave tistih ukrepov, ki jim objektivno onemogočajo, da zapustijo Republiko Slovenijo ali si uredijo ustrezen pravni naslov za zakonito bivanje.

2. OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA IN DODATEK ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE

V poglavju, ki sicer ima naslov »plače in nadomestila plač ter premestitve v javnem sektorju« sta pomembni še dve določbi, za kateri glede na besedilo členov ni mogoče popolnoma izključiti, da ne veljata tudi za zasebnih sektor, in sicer glede objave prostih delovnih mest in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.

Zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije COVID-19 zakon omogoča zaposlitev za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, vendar najdlje do 30. septembra 2020. Iz vsebine pojasnil v predlogu zakona tudi izhaja, da so »nujne potrebe v času epidemije COVID-19« poseben razlog, na podlagi katerega je dovoljeno skleniti pogodbo za določen čas, izven razlogov, naštetih v Zakonu o delovnih razmerjih.

Delavci, vključno s tistimi napotenimi v tujino, ki so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije COVID-19, so upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100% urne postavke osnovne plače zaposlenega.

Zakon predvideva, da se sredstva za financiranje tega dodatka zagotovijo v proračunu RS, vendar iz vsebine zakona na jasno, kako se bo to v praksi izvajalo za zasebni sektor.