Krmarjenje po spreminjajočem se okolju dejanskega lastništva

Avtorica  I  Nataša Pipan Nahtigal

 

Državni zbor je sprejel zakon, ki spreminja pravila o dostopu do informacij o dejanskih lastnikih (angl. ultimate beneficial owners oz. UBO). Kaj to pomeni in kako to vpliva name? Tukaj je nekaj kratkih informacij.

 

 

Kdo je dejanski lastnik?

 

Dejanski lastnik je na splošno fizična oseba, ki je končni lastnik ali ima nadzor nad družbo ali drugo pravno osebo, kar pomeni, da je to oseba, ki »dejansko stoji za družbo«.

 

 

Jaz sem direktor. Zakaj sem opredeljen kot dejanski lastnik, čeprav nisem lastnik delnic oz. deleža v družbi?

 

Zasedanje položaja poslovodstva gospodarskega subjekta je opredeljeno kot lastnost dejanskega lastnika, kadar kot dejanskega lastnika ni mogoče opredeliti nobene druge fizične osebe. To se v praksi pogosto zgodi, na primer v družbi z razpršenim lastništvom in v skupinah z javno trgovano končno matično družbo.

 

Kje se registrira podatke o dejanskih lastnikih slovenskih družb?

 

Slovenske družbe so dolžne identificirati svoje dejanske lastnike in jih registrirati pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki vodi poseben register dejanskih lastnikov.

 

 

Kaj se torej spreminja?

 

Pravila o dostopu do registra dejanskih lastnikov, ki ga vodi AJPES, se spreminjajo z uveljavitvijo sprememb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2C). Po sedanjih pravilih je ta register AJPES javno dostopen in vsebuje imena vseh dejanskih lastnikov in način, na katerega nadzirajo zadevno družbo. Po novih pravilih bo dostop bolj omejen, vendar bodo posamezniki in pravne osebe, ki dokažejo upravičen interes ali katerih upravičen interes se domneva, imeli dostop do več informacij o dejanskih lastnikih.

 

 

Kdo bo imel dostop do informacij o dejanskih lastnikih po novih pravilih?

 

Obstajajo tri kategorije oseb: tiste, ki bodo še naprej imele neomejen dostop, tiste, ki bodo morale dokazati svoj upravičen interes, in tiste, katerih upravičen interes se domneva.

 

Osebe z neomejenim dostopom so osebe, ki so dolžne sprejeti ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (kot so banke in zavarovalnice), organi odkrivanja in pregona, sodišča, preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije in nadzorni organi v skladu s pravili o preprečevanju pranja denarja, vključno s Komisijo za preprečevanje korupcije, Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Agencijo za zavarovalni nadzor, Finančno upravo, Tržnim inšpektoratom, Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem, Odvetniško zbornico, Notarsko zbornico Slovenije in policijo.

 

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko dostopa do informacij o imenu, mesecu in letu rojstva, državi stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu, višini lastniškega deleža in obliki nadzora dejanskih lastnikov, če dokaže upravičen interes. Upravičen interes je izkazan, če se dokaže, da je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

 

• namen dostopa je povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma ter s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj, ali

 

• zadevna pravna oseba želi pridobiti informacije o svojih dejanskih lastnikih, ali

 

• zadevna fizična ali pravna oseba želi skleniti poslovno razmerje s pravno osebo, kar je mogoče razumno sklepati iz predložene dokumentacije.

 

Za novinarje, raziskovalce in nevladne organizacije velja posebna pravna domneva o upravičenem interesu. Za osebe z upravičenim interesom namreč štejejo:

 

• fizična ali pravna oseba, ki za namene novinarstva, poročanja ali drugih oblik medijskega izražanja v zvezi s preprečevanjem in bojem proti pranju denarja, s tem povezanimi kaznivimi dejanji ali financiranjem terorizma potrebuje informacije o dejanskih lastnikih pravne osebe, in

 

• fizična ali pravna oseba, ki opravlja znanstveno, raziskovalno ali izobraževalno dejavnost ali dejavnost izdajanja knjig, ali nevladna organizacija, kakor je opredeljena v zakonu, ki ureja nevladne organizacije, ki v zvezi s svojo dejavnostjo potrebuje informacije o dejanskih lastnikih pravne osebe za svoje dejavnosti v zvezi s preprečevanjem ali bojem proti pranju denarja, s tem povezanimi kaznivimi dejanji ali financiranjem terorizma.

Te osebe so upravičene tudi do nekaterih dodatnih informacij, vključno z informacijami o ugotovljenih neskladjih v informacijah o dejanskih lastnikih.

 

 

Kakšen je postopek za dokazovanje upravičenega interesa?

 

Nova zakonodaja predvideva poseben upravni postopek pred AJPES, v katerem bo treba dokazati upravičen interes. Če bo dostop zavrnjen, bo o zadevi odločalo upravno sodišče v upravnem sporu. Novinarjem, raziskovalcem in nevladnim organizacijam, navedenim zgoraj, ni treba dokazati upravičenega interesa, pač pa morajo za dostop do informacij uveljavljati in dokazati svoj status, ki jim daje pravico do zadevnih informacij. Zakon ne predvideva, da bi bili dejanski lastniki, katerih podatki se razkrivajo, ali pravne osebe, v katerih so udeleženi, obveščeni o postopkih v zvezi z razkritjem njihovih podatkov.

 

 

 

Ali obstajajo sankcije za zlorabo informacij?

 

Da. Pravna oseba, ki uporabi informacije v nasprotju z namenom, navedenim v odločbi AJPES, se lahko kaznuje z globo v višini od 3.000 do 30.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo v višini od 400 do 2.000 EUR. Samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, se lahko kaznujejo z globo v višini od 1.500 do 15.000 EUR.

 

 

Ali lahko pričakujemo dodatne spremembe?

 

Da, ZPPDFT-2C še ni implementiral vseh določb Direktive 2024/1640/EU, zato lahko pričakujemo še dodatne spremembe. Ministrstvo za finance je navedlo, da prenos nekaterih določb Direktive 2024/1640/EU zahteva tehnično spremembo sistema AJPES, za implementacijo dodatnih sprememb pa direktiva predvideva tudi daljši rok, in sicer do 10. julija 2026.

 

 

Želite vedeti več? Pojasnjujemo razlog za spremembo!

 

Sodišče Evropske unije (Sodišče EU) je odločilo, da neomejen javni dostop do podatkov o dejanskih lastnikih krši pravico do zasebnosti in varstva podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, čeprav javni dostop do takih podatkov podpira cilj splošnega interesa, saj prispeva k boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Glede na odločitev Sodišča EU Direktiva 2015/849/EU ni v zadostni meri upoštevala načela sorazmernosti, saj bi bilo mogoče iste cilje doseči z manj invazivnimi ukrepi, kot je omejitev dostopa na pristojne organe ali osebe z dokazanim upravičenim interesom. Glede predmetnih vprašanj sta zlasti pomembni združeni zadevi C‑37/20 in C‑601/20 (Luxembourg Business Register).

Posledično je bil sprejet člen 74 Direktive 2024/1640/EU, ki je spremenil člena 30 in 31 Direktive 2015/849/EU (AMLD4). V skladu z Direktivo 2024/1640/EU registri dejanskih lastnikov ne smejo biti več v celoti dostopni splošni javnosti, ampak morajo biti dostopni:

 

• pristojnim organom in enotam za finančni nadzor (angl. Financial Inteligence Units oz. FIU) brez omejitev;

 

• zavezanim subjektom v okviru njihovega skrbnega preverjanja strank v skladu z direktivo; in

 

• vsem osebam ali organizacijam, ki lahko dokažejo upravičen interes.

Osebe in organizacije, ki dokažejo upravičen interes, morajo imeti dostop vsaj do imena, meseca in leta rojstva ter države prebivališča in državljanstva dejanskega lastnika ter vrste in obsega lastniškega deleža. Med sprejemanjem novega zakona je potekala precej burna razprava o tem, ali novi zakon pravilno implementira veljavna pravila EU. Različna mnenja o tej zadevi sta med drugim izrazila Ministrstvo za finance in Komisija za preprečevanje korupcije. Poleg tega so se predmetne določbe med postopkom sprejemanja zakona tudi precej spremenile. Zato bo posebej zanimivo spremljati praktično izvajanje novih pravil.