Obveznost poročanja po Zakonu o zaščiti prijaviteljev

Avtorja I Darja Miklavčič in Gregor Novljan

Zakon o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23; »ZZPri«) je bil uveljavljen dne 22. 2. 2023. Glavni namen ZZPri je zaščita javnega interesa preko načinov in postopkov za prijavo kršitev predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju, in njihovo obravnavo ter zaščito posameznikov, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvi (t.i. »prijavitelji« oz. »žvižgači«). V slovenski pravni red je prenesel Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 10. 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

Prijavitelji so fizične osebe, ki so najpogosteje v delovnem razmerju in se zato s kršitvijo praviloma seznanijo v delovnem okolju. Prijavitelji se s kršitvijo seveda seznanijo tudi preko drugih oblik pravne vključenosti v posamezno organizacijo, kot na primer whistleblowing, sodelovanje v razpisnih postopkih v vlogi kandidata, opravljanje funkcije, izvrševanje upravičenj, nalog in pooblastil delničarja, člana nadzornega ali upravnega organa subjekta, delo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev ali dobaviteljev, in podobno. Prijavitelj je do zaščite po ZZPri upravičen, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah ob prijavi resnične, in je podal notranjo prijavo, zunanjo prijavo ali javno razkril informacije o kršitvah v skladu z določbami ZZPri.

Notranja prijavna pot

Zavezanci za vzpostavitev notranje prijavne poti so:

• • Subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi,
  • Subjekti z najmanj desetimi zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki,
  • Državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, ne glede na število zaposlenih.

Notranja prijavna pot se vzpostavi tako, da zavezanec določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav in ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja. Zavezanec izmed zaposlenih imenuje zaupnika in sprejme interni akt, v katerem opredeli vse potrebno za prejem in obravnavo prijave ter odpravo kršitev.

Zunanja prijavna pot

ZZPri je določil 25 organov – zavezancev za zunanjo prijavo, ki so pristojni za obravnavo prijavljene kršitve glede na njihove pristojnosti in naloge, in sicer na način in po postopku, ki sta opredeljena v področnih predpisih (npr. Banka Slovenije, Finančna uprava Republike Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, itn.).

• • Prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če:Notranja pot za prijavo ni vzpostavljena,
  • Notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati,
  • Prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

Obveznost poročanja zavezancev o statističnih podatkih

ZZPri v 16. odstavku 9. člena določa, da mora vsak zavezanec najkasneje do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto Komisiji za preprečevanje korupcije po elektronskem obrazcu, dostopnem na spletnih straneh Komisije, poročati o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov. V poročilu mora navesti tudi podatek o zaupniku. Prehodne in končne določbe ZZPri zavezancem namreč naložile obveznost, da vzpostavijo notranjo prijavno pot najkasneje do 23. 5. 2023 (zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo 250 ali več zaposlenih, in vsi zavezanci v javnem sektorju) oz. do 17. 12. 2023 (zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo do 249 zaposlenih). Koledarsko leto 2024 je torej prvo polno leto po uvedbi obveznosti poročanja v skladu z ZZPri.

Elektronski obrazec za poročanje o notranjih prijavah je dostopen na spletni strani Komisije na naslednji povezavi: https://zzpri.kpk-rs.si/notranja-prijava.

Pri tem je treba poudariti, da je poročanje obvezno tudi v primerih, ko zavezanci v tekočem letu niso prejeli oz. obravnavali nobenih prijav po ZZPri. Če v zvezi s posamezno rubriko spletnega obrazca, ki ga zagotavlja Komisija, ni bilo dogodkov, je treba posamezno polje označiti z 0 (nula), sicer obrazca ne bo mogoče oddati. Komisija je v zvezi s poročanjem preko spletnega obrazca podala pomemben praktični napotek. Zavezanci potrdila o zaključeni oddaji spletnega obrazca ne prejmejo avtomatično, zato je priporočljivo, da si za lastno evidenco naredijo zaslonsko sliko zadnjega koraka oddaje obrazca, ki prikazuje uspešno oddajo. Posnetek zaslona lahko služi kot potrdilo o oddaji oziroma o izpolnitvi obveznosti poročanja po ZZPri za njihove interne potrebe.

Obveznost poročanja se bo do nadaljnjega ponavljala vsako leto.