Zakon o pravnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank končno sprejet
Obsežna sanacija slovenskih bank v letih 2013 in 2014 predvsem zaradi višine dokapitalizacije in spornega vrednotenja bančne aktive ter domnevno zgrešenih (pred)postavk stresnih testov že skoraj šest let vznemirja javnost in še vedno čaka na sodni epilog.
Republika Slovenija je v takrat državne banke (NLB, NKBM, Abanko in Banko Celje) vložila okrog 5 milijard evrov, pri čemer so imetniki delnic in podrejenih obveznic zaradi izbrisa izgubili približno 900 milijonov evrov. Likvidirani sta bili namreč tudi zasebni banki Factor banka in Probanka. Kljub temu, da je Ustavno sodišče že oktobra 2016 Državnemu zboru naložilo, da v roku šestih mesecev odpravi ugotovljeno protiustavnost tako, da sprejme zakonsko ureditev, ki bo omogočala ustavno skladno uveljavitev pravice do sodnega varstva, ustrezen zakon, ki bi t.i. »razlaščencem« omogočal učinkovito vlaganje odškodninskih zahtevkov, ta ni bil sprejet vse do konca letošnjega oktobra.
Vladni koaliciji je torej skozi sito Državnega zbora uspelo spraviti zakon, ki so ga pripravili na Ministrstvu za finance, vendar je njegova usoda zakona negotova, saj so bile že tekom sprejemanja zakona zoper njega podane številne pripombe. Banka Slovenije tako meni, da je zakon zaradi domnevno prepovedanega monetarnega financiranja protiustaven, in zoper njega že napoveduje ustavno pritožbo. Do zakona so kritični tudi mali delničarji in apelirajo Državnemu svetu, naj na sprejeti zakon izglasuje veto.
Zakon sicer prinaša določene zadovoljive rešitve, kot je npr. vzpostavitev virtualne podatkovne sobe, v kateri bo razlaščencem in njihovim zastopnikom na voljo oddaljen dostop do vseh dokumentov, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izbrisu. Še vedno pa zakon ne zagotavlja ekonomičnega sodnega varstva, saj bodo postopki, ki bodo tekli pred mariborskim Okrožnim sodiščem, predvidoma dolgotrajni in dragi. Zanje se bodo namreč uporabljala pravila, ki sicer veljajo za klasičen pravdni postopek v gospodarskem sporu.
O bistvenem vprašanju, tj. ali so nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank upravičeni do povrnitve škode, bo tako odločalo neodvisno redno sodišče, ki bo moralo ugotoviti, ali so bili nekdanji imetniki zaradi odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih v slabšem položaju, kot bi bili, če bi bil nad posamezno banko začet stečajni postopek, oziroma ali so bile posamezne banke res v takšnem kapitalskem položaju, da so bile zrele za stečaj. Pričakovati je, da bo sodišče v zvezi s tem vprašanjem upoštevalo predvsem mnenje skupine izvedencev, ki bo verjetno predstavljalo eno ključnih točk sodnega postopka.
Zakon nadalje predvideva, da se lahko posamezni nekdanji imetniki z namenom plačila nižje sodne takse pri vlaganju tožb združijo, vendar morajo imeti skupnega pooblaščenca. Zakon tako predvideva, da se mora za ta namen združiti najmanj 30 nekdanjih imetnikov. Kolektivnost postopka zagotavlja tudi določba, da bo sodišče za vse tožbe, ki se nanašajo na posamezno banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, izdalo eno sodbo.
Posamezni nekdanji imetniki, bodisi delničarji bodisi lastniki podrejenih obveznic, morajo biti sedaj predvsem pozorni na to, kdaj bo omenjeni zakon začel veljati, saj bodo morali odškodninske tožbe vložiti v določenem roku in tako pravočasno poskrbeti za zavarovanje svojega zahtevka zoper Banko Slovenije. Zaradi narave spora in njegove strokovne zahtevnosti je pričakovati, da bodo nekdanji imetniki pri vlaganju tožb potrebovali tudi strokovno pomoč pooblaščencev.
