Nova shema državne pomoči za elektrointenzivna podjetja: pregled ZSKREP
Avtorja I Miha Hočevar in Zala Flis
Izhodišča in namen zakona
Državni zbor je dne 3. februarja 2026 sprejel Zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij (ZSKREP), ki predstavlja odziv na zaostrene gospodarske razmere, v katerih se slovenska industrija sooča z visokimi cenami energentov, zaradi česar je nujna dodatna podpora t. i. elektrointenzivnim podjetjem.
Takšna podpora je pomembna tudi z vidika uspešnega izvajanja evropskega zelenega prehoda, ohranjanja industrijske suverenosti ter zagotavljanja socialne kohezije. Ker v slovenskem pravnem redu doslej ni bilo posebnega nacionalnega predpisa s to vsebino, je vlada predlagala sprejem novega, časovno omejenega zakona.
Ukrep je zasnovan kot ciljno usmerjena in začasna oblika državne pomoči, namenjena omejenemu krogu podjetij, ki so zaradi energetske intenzivnosti svoje proizvodnje še posebej izpostavljena mednarodni konkurenci in volatilnosti cen električne energije. Temelji na Sporočilu Komisije C/2025/3602 – Okvir za ukrepe državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji oziroma čisti energiji (CISAF). Gre za poseben, časovno omejen okvir Evropske komisije, katerega namen je omogočiti državam članicam hitro in ciljno podporo energetsko intenzivni industriji, ob hkratnem pogojevanju pomoči z vlaganji v razogljičenje ter preprečevanjem izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.
Cilji zakona so predvsem ohranitev mednarodne konkurenčnosti elektrointenzivnih podjetij v upravičenih sektorjih, preprečevanje selitve proizvodnje in izgube delovnih mest, pospeševanje razogljičenja industrije, zagotavljanje učinkovite in namenske porabe dodeljenih sredstev ter skladnost z evropskimi pravili o državnih pomočeh.
Opredelitev elektrointenzivnega podjetja
Elektrointenzivno podjetje je opredeljeno kot tisto, katerega povprečna elektrointenzivnost v zadnjih treh zaključenih letih presega 5 %. Elektrointenzivnost pomeni delež povprečnih stroškov podjetja za porabo električne energije, vključno z omrežnino, davki in prispevki, v razmerju do njegove povprečne bruto dodane vrednosti v istem obdobju.
Upravičenci
Do spodbude so upravičena elektrointenzivna podjetja iz sektorja, ki ga je Evropska komisija zajela v Prilogi 1 Smernic o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022, oziroma sektorja, ki ga Evropska komisija na podlagi izpolnjevanja ustreznih meril iz CISAF prizna kot upravičenega.
Poleg tega morajo upravičenci izpolnjevati tudi določene dodatne pogoje, med drugim glede minimalne letne porabe električne energije ter ustreznega sistema upravljanja z energijo.
Dodelitev in višina spodbude
Višina spodbude bo lahko znašala do 50 % letne porabe električne energije za posamezno koledarsko leto. Akontacija spodbude se bo izračunala na podlagi napovedane letne porabe električne energije.
Spodbuda ne bo smela preseči 50 % referenčne tržne cene pasovne električne energije za posamezno leto, povprečni strošek za enoto podprte električne energije pa ne bo smel biti nižji od 50 EUR R/MWh. Pri izračunu se bodo upoštevale tudi vse druge oblike pomoči, ki jih bo upravičenec v posameznem letu prejel za znižanje cene električne energije.
Spodbude bodo dodeljene za električno energijo, porabljeno na ozemlju Republike Slovenije v letih 2026, 2027 in 2028. Prepovedana bo prodaja ali kakršen koli neposreden ali posreden prenos te električne energije tretjim osebam.
Trajanje ukrepa in vir financiranja
Po pojasnilih vlade naj bi bil ukrep v praksi namenjen omejenemu številu podjetij iz najbolj energetsko intenzivnih panog, pri čemer je okvirni letni obseg sredstev ocenjen na približno 30 milijonov EUR.
Sredstva se ne bodo zagotavljala iz državnega proračuna, temveč iz sredstev gospodarskih družb, ki so neposredno ali posredno v stoodstotni državni lasti in razpolagajo z večjimi proizvodnimi zmogljivostmi električne energije (tj. imajo v svoji neposredni ali posredni lasti elektrarne s skupno nazivno močjo več kot 400 MW).
Postopek dodelitve spodbud
Vloge za dodelitev spodbud se bodo vlagale pri operaterju trga, tj. družbi BORZEN, d.o.o., ki bo postopek začel z javnim pozivom. Ta bo moral biti objavljen v desetih dneh po objavi sklepa vlade o razpoložljivem letnem znesku sredstev in najvišji možni spodbudi, pri čemer bo morala vlada sklep objaviti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
V letošnjem letu je časovnica dodatno pogojena s potrditvijo zakona v Državnem svetu ter s prejemom pozitivne odločbe Evropske komisije o združljivosti sheme pomoči z notranjim trgom Evropske unije. Vlada nato sprejme sklep najpozneje v 30 dneh od pridobitve navedene odločbe.
Postopek bo praviloma potekal elektronsko. Spodbude bodo dodeljene v obliki akontacij, izplačanih v dveh enakih obrokih, in sicer do 30. junija in 30. novembra posameznega leta.
Obveznosti prejemnikov glede razogljičenja
Pomemben element zakona je tudi obveznost razogljičenja. Prejemniki spodbud bodo morali najmanj 50 % prejetih sredstev investirati v naložbe za razogljičenje, ki so primeroma določene v prvem odstavku 9. člena zakona. Mednje sodijo naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, sistemi za izrabo odvečne toplote, baterijski hranilniki električne energije in druge tehnološke rešitve za shranjevanje energije.
Za iste naložbe ne bo dovoljeno prejemati pomoči iz drugih ukrepov državnih pomoči. Kot upravičene bodo priznane izključno nove naložbe, ne pa tudi naložbe v rabljene, obnovljene, pilotne ali prototipne naprave. Naložbe se bodo morale začeti izvajati najpozneje v 48 mesecih od dodelitve spodbude, razen če bodo obstajali utemeljeni tehnični razlogi za daljše obdobje.
Obveznost obveščanja in nadzor
Prejemniki spodbud bodo morali operaterja trga ažurno obveščati o vseh relevantnih spremembah ter letno poročati o porabi električne energije in izvajanju naložb. Operater trga bo izvajal letne poračune in nadzor nad namensko porabo sredstev, pri čemer bo v primeru kršitev prejemnik spodbude dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva. Prav tako bo prejemnik spodbude moral ob dokončanju naložbe operaterju trga predložiti zaključno poročilo o izvedeni naložbi.
Časovna veljavnost
Ukrep se bo predvidoma izvajal do 31. decembra 2028, zakon pa naj bi veljal do 30. junija 2029, pri čemer se bo za namene poročanja uporabljal do 31. decembra 2033, za obveznosti v zvezi z vračilom neupravičeno prejetih spodbud pa do 31. decembra 2037.
Odprta vprašanja
ZSKREP predstavlja pomemben sistemski ukrep za elektrointenzivna podjetja, hkrati pa uvaja stroge pogoje glede porabe sredstev, razogljičenja in poročanja. Podjetjem, ki bi lahko bila upravičena do spodbude, se zato priporoča pravočasna presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev ter skrbna priprava naložbenih in poročevalskih obveznosti.
Že v fazi zakonodajnega postopka so se v praksi pojavila vprašanja glede razlage posameznih izključitvenih pogojev, zlasti v zvezi s pojmom podjetja v težavah, omejitvami glede določenih finančnih razmerij z lastniki in povezanimi družbami ter pogoji, ki se nanašajo na obstoj zapadlih in neporavnanih obveznosti iz naslova dobave električne energije, omrežnine in povezanih dajatev, tudi v primerih, ko so te obveznosti predmet sodnih sporov.
To nakazuje, da bi lahko – kljub določenim spremembam, sprejetim v zakonodajnem postopku – uporaba zakona v praksi odprla dodatna vprašanja, pomembna za presojo upravičenosti posameznih podjetij do pomoči.
