Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1) – celovita prenova sistema udeležbe delavcev pri dobičku

Avtorja I Boštjan Špec in Anja Bošnik

 

Z 11. marcem 2026 je začel veljati Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (“ZUDDob-1“), ki celovito ureja področje udeležbe delavcev pri dobičku in razveljavlja prejšnji ZUDDob iz leta 2008.

 

Ohranja se prostovoljnost udeležbe pri dobičku ter neprenosljivost pravice do udeležbe. Ključno je, da morajo biti vsi delavci udeleženi pri dobičku pod enakimi pogoji, kar pa ne pomeni, da morajo biti vsi delavci enako udeleženi pri dobičku.

 

Ključne novosti ZUDDob-1

 

• Povečuje se delež dobička, ki se lahko razdeli med delavce iz obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta.
• Povišuje se zgornji limit izplačil iz 10 odstotkov na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač.
• Odpravlja se obvezna registracija pogodb, ki jo nadomešča obvestilo ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo.
• Zakon določa tri možne sheme, in sicer denarno, delniško in družbeniško.
• Uvedena je 100 odstotna davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb za dobiček, ki se izplača zaposlenim, ki se lahko uveljavlja že v naslednjem letu, ne šele po treh letih.
• Dohodki so obdavčeni cedularno – davčna stopnja za denarno shemo je 30 odstotkov, za delniško oziroma družbeniško shemo pa 25 odstotkov.
• Dohodki se ne vštevajo v letno dohodninsko osnovo in niso obremenjeni s prispevki za socialno varnost.
• Različnim skupinam je mogoče razdeliti različne zneske, pri čemer lahko družbe upoštevajo tudi dodatna merila (povprečno individualno oceno delovne uspešnosti delavca ter druga merila).
• Za prejete delnice oziroma deleže velja 3-letna prepoved razpolaganja, družba pa ima predkupno pravico.

 

Kdo je delavec skladno z ZUDDob-1?

 

Za delavca se šteje fizična oseba, ki je z družbo v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Delavec je tudi član poslovodstva, prokurist in izvršni direktor, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in na tej podlagi ni upravičen do udeležbe pri dobičku. Izjema pa je delavec, ki je hkrati sam neposredni ali posredni imetnik poslovnega deleža, delnic ali ima najmanj 10 % glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu družbe (pretežni lastnik družbe) ter njegov zakonec in zunajzakonski partner.

 

Vrste shem udeležbe pri dobičku

 

Zakon omogoča uporabo naslednjih shem:

 

• denarno shemo,
• delniško shemo,
• družbeniško shemo.

 

Denarna shema daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju.

 

Delniška shema daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v obliki delnic. Vrednost izdanih delnic ne sme biti nižja od zadnje tržne cene že izdanih delnic. Če se delnice zagotovijo s povečanjem osnovnega kapitala, je prednostna pravica obstoječih delničarjev izključena, prav tako se ne uporabljajo pravila o javni ponudbi vrednostnih papirjev po ZTFI-1. Delnice morajo biti vpisane na ime delavca najpozneje v treh mesecih od pridobitve.

 

Družbeniška shema pa daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v obliki samostojnega (individualnega) poslovnega deleža d.o.o. Vrednost deleža določi družba na podlagi tržne primerljivosti oziroma z uporabo priznanih metod vrednotenja.

 

Tako pri delniški kot pri družbeniški shemi velja prepoved razpolaganja za obdobje treh let od pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, družba pa ima pri prodaji predkupno pravico, ki ima prednost pred predkupno pravico družbenikov.

 

Pogodba o udeležbi pri dobičku

 

Osrednji institut je pogodba o udeležbi pri dobičku (v nadaljevanju: pogodba), s katero se družba zaveže, da bo delavcu izplačala del dobička v skladu z dogovorjeno shemo oziroma shemami.

 

Družba ima lahko hkrati sklenjeno le eno pogodbo, ki mora veljati za vse delavce, razen za delavce, ki so izključeni iz uporabe ZUDDob-1. Pogodba se lahko sklene za delitev dobička za eno ali več poslovnih let, tudi za preteklo poslovno leto.

 

ZUDDob-1 določa obvezne sestavine pogodbe (zlasti pogodbene stranke; dogovorjene sheme; delež dobička, namenjen delavcem; merila za določitev pripadajočega zneska dobička, …). Pravica do udeležbe pri dobičku se lahko veže na pogoj trajanja delovnega razmerja, pri čemer tako obdobje ne sme presegati šestih mesecev.

 

Postopek sklenitve pogodbe je zakonsko določen. Postopek se prične s podajo pobude, ki jo lahko podajo delavci, poslovodstvo ter družbeniki ali delničarji.

 

Pobudo na strani delavcev lahko poda reprezentativni sindikat, svet delavcev ali delavski zaupnik oziroma predstavnik delavcev, ki ga delavci imenujejo na zboru delavcev. Najkasneje v 15 dneh od prejema pobude delavcev mora poslovodstvo oblikovati mnenje z utemeljitvijo in delavce z njim seznaniti. Poslovodstvo lahko svoje mnenje z utemeljitvijo pošlje tudi skupščini, da se leta opredeli do pobude, ali pa takoj začne pogajanja z delavci. Če se poslovodstvo odloči za posredovanje zadeve skupščini, je zavezano upoštevati sklep skupščine.

 

Predpogoj za pričetek pogajanj poslovodstva z delavci je obstoj temeljnega akta družbe, ki omogoča takšno uporabo dobička ali predhoden sklep skupščine glede uporabe dobička. Na strani družbe o sklenitvi odloča skupščina z navadno večino zastopanega osnovnega kapitala. Sklep družbe mora vsebovati tudi pooblastilo poslovodstvu za sklenitev pogodbe.

 

Na strani delavcev pa odločajo reprezentativni sindikati, svet delavcev, delavski zaupnik ali zbor delavcev, odvisno od organiziranosti v družbi. Sklep mora vsebovati tudi pooblastilo pooblaščeni osebi za sklenitev pogodbe in imenovanja skrbnika pogodbe.

 

Če v 45 dneh od podaje pobude pogodba ni sklenjena, lahko skupščina družbe na pobudo delavcev, poslovodstva, delničarja ali družbenika družbe, sprejme sklep o udeležbi delavcev pri dobičku (v nadaljevanju: sklep), pri čemer se za postopek podaje pobude smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo sklenitev pogodbe.

 

Na podlagi sklepa poslovodstvo pripravi načrt o delitvi dobička (v nadaljevanju: načrt), ki mora upoštevati zakonsko določena pravila, sicer je lahko, ničen. Med drugim je potrebno upoštevati:

 

• da so vključeni vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje;
• ena ali več shem udeležbe pri dobičku je določenih skladno z zakonom;
• da se razdeli najmanj 5 % čistega poslovnega izida, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu;
• rok izplačila;
• določa pogoje in načine razpolaganja s poslovnimi deleži ali delnicami družbe ter morebitno možnost odkupa poslovnih deležev oziroma delnic s strani družbe, vključno z določitvijo načina oblikovanja cene odkupa;
• pri določitvi meril za določitev pripadajočega zneska dobička je potrebno upoštevati porazdelitev med 30–90 % glede na bruto maso plač in 10–70 % glede na povprečno število delavcev,
• možnost dodatnih meril (npr. individualna delovna uspešnost do 30 % deleža dobička).

 

Velja dolžnost obveščanja, skladno s katero mora poslovodstvo najpozneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe o udeležbi pri dobičku oziroma po sprejetju sklepa o udeležbi delavcev pri dobičku ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, posredovati pogodbo oziroma sklep. Prav tako mora poslovodstvo posredovati vsakršno spremembo pogodbe oz. sklepa in ministrstvo obvestiti, če pogodba preneha.

 

Pridobitev in uresničevanje pravice do udeležbe pri dobičku

 

Delavec pridobi pravico do udeležbe z dnem sprejetja sklepa o uporabi dobička, ki določa, da se del dobička nameni udeležbi delavcev pri dobičku.
Delavcu pripada znesek, določen skladno s pogodbo ali načrtom delitve dobička. O višini pripadajočega zneska je treba delavca obvestiti na običajen način najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe oziroma sprejetju sklepa.

 

Prenehanje pogodbe o udeležbi pri dobičku

 

Pogodba preneha veljati s potekom roka, za katerega je bila sklenjena; na dan začetka stečajnega postopka ali potrditve prisilne poravnave; s prenehanjem družbe; če družba odpove pogodbo o udeležbi pri dobičku, pod določenimi pogoji v primeru statusnega preoblikovanja. Za delavca pogodba preneha veljati s prenehanjem delovnega razmerja.

 

Družba lahko odpove pogodbo o udeležbi pri dobičku, ko skupščina sprejme sklep o odpovedi pogodbe. Odpoved prične učinkovati z začetkom poslovnega leta, ki sledi poslovnemu letu, v katerem je bil sprejet sklep o odpovedi pogodbe.

 

Davčne ugodnosti

 

Družba lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) za 100 % pripadajočega zneska dobička iz preteklega poslovnega leta, ki se razdeli delavcem, največ v višini davčne osnove, in sicer pod pogoji, da:

 

• delež dobička, namenjen delavcem, ne presega 33 % čistega poslovnega izida, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu, in hkrati ne več kot 20 % bruto mase plač poslovnega leta, katerega dobiček se deli;
• razmerje razdelitve dobička med delavce ne presega razmerja ena proti osem na ravni družbe, pri čemer se razmerje izračuna na podlagi najnižjega in najvišjega pripadajočega zneska udeležbe pri dobičku med delavci, ki so bili v družbi zaposleni za polni delovni čas skozi celotno poslovno leto;
• so izpolnjeni pogoji, vezani na zagotavljanje rasti plač;
• pri udeležbi pri dobičku so udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji.

 

V zvezi s pogojem zagotavljanja rasti plač ZUDDob-1 določa dva alternativna pogoja, in sicer:

 

• Povprečna mesečna bruto plača je višja od povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem poslovnem letu, rast povprečne mesečne bruto plače v družbi pa dosega najmanj 70 % rasti povprečne mesečne bruto plače, ki so jo v predhodnem poslovnem letu dosegle družbe v istem oddelku SKD.
• Povprečna mesečna bruto plača je višja od 120 % povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem poslovnem letu in če rast povprečne mesečne bruto plače v družbi presega povprečno letno stopnjo inflacije v Republiki Sloveniji v predhodnem poslovnem letu.

 

Pri tem za poslovni leti 2025 in 2026 veljajo prehodni znižani pragovi. Družba lahko uveljavlja davčne ugodnosti, če je povprečna mesečna bruto plača višja ali enaka 50 % rasti povprečne mesečne bruto plače po dejavnostih ali če je povprečna mesečna bruto plača višja ali enaka polovici povprečne letne stopnje inflacije.

 

Znižanje davčne osnove se lahko uveljavlja že v naslednjem letu in ne šele po treh letih, kot je določal prejšnji zakon.

 

Dohodki iz denarne, delniške oziroma družbeniške sheme so obdavčeni cedularno – davčna stopnja za denarno shemo je 30 odstotkov, za delniško oziroma družbeniško pa 25 odstotkov. Dohodki se ne vštevajo v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

 

***

 

Ključno je, da je sistem udeležbe pri dobičku pravilno zasnovan že v izhodišču. Sistem mora biti v prvi vrsti skladen z zakonom, hkrati pa prilagojen konkretnim potrebam družbe. Pri tem vam nudimo celovito podporo, tako pri izbiri ustrezne sheme, kot pri pripravi potrebnih aktov, pri preverjanju davčnih vidikov in pri zagotavljanju dolgoročne skladnosti sistema.