Mega korona zakon z novelo – delovnopravni vidik

Avtorici: Kaja Baškovič, Darja Miklavčič

Državni zbor Republike Slovenije je na izredni seji dne 28. aprila 2020 sprejel Zakon o dopolnitvah in spremembah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, t.i. Novelo Mega korona zakona. Zakon je stopil v veljavo 1. maja 2020, kljub temu pa se večina določb iz novele, vezanih na povračilo nadomestila plače, ter z njimi povezano oprostitev plačila socialnih prispevkov, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter poklicno zavarovanje in krizni dodatek, uporablja za nazaj, to je od 13. marca 2020.

Glede na to, da smo bili v zadnjem mesecu deležni kar nekaj sprememb zakonodaje, tudi na področju delovnopravnih ukrepov, v nadaljevanju na kratko predstavljamo ureditev, ki velja po uveljavitvi Novele Mega korona zakona.

Kjer se sklicujemo na Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), kot je bil sprejet 2. aprila 2020, uporabljamo izraz »Mega korona zakon«, kjer pa se sklicujemo na Zakon o dopolnitvah in spremembah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, sprejet dne 28. aprila 2020, pa uporabljamo izraz »Novela Mega korona zakona«. Prav tako je izrecno zapisano, kadar določeno pravilo ali vsebina velja šele od uveljavitve Novele Mega korona zakona.

1.   DELOVNOPRAVNI UKREPI IN NJIHOVA VELJAVNOST

Glavni delovnopravni ukrepi, ki jih Mega korona zakon uveljavlja, so:

• nadomestilo plače za čas čakanja na delo ter s tem povezano povračilo socialnih prispevkov;
• nadomestilo plače za odsotnost z dela v primeru višje sile ter s tem povezano povračilo socialnih prispevkov;
• plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo, ter plačilo kriznega dodatka.

Novela Mega korona zakona uveljavlja še plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje.

Navedeni ukrepi veljajo od 13. marca do 31. maja 2020. V kolikor epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 31. maj, podaljšajo za 30 dni.

V času veljavnosti začasnih ukrepov, predvidenih v zakonu, se ne uporabljajo določbe Zakona o ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na čakanju. Še vedno pa veljajo določbe tega zakona, ki urejajo povračilo nadomestila plače v primeru odrejene karantene.

Novela Mega korona zakona na večih mestih posega v vsebino veljavnih ukrepov, zato v prehodnih in končnih določbah pojasni, da se bodo postopki, začeti v skladu z Mega korona zakonom, po njem tudi dokončali, razen če bi bilo dokončanje za vlagatelje bolj ugodno v skladu z določili Novele Mega korona zakona. Kot ugodnejšo navaja predvsem rešitev, ki za posledico nima vračila državne pomoči.

Pomembno je tudi, da je po uveljavitvi Novele Mega korona zakona še vedno možno oddati vlogo za uveljavljanje pravic tudi za nazaj, to je za obdobje od 13. marca 2020 dalje, v kolikor kateri izmed upravičencev tega še ni napravil. Rok je 8 dni od uveljavitve Novele Mega korona zakona, tj. do 9. maja 2020.

2.   POGOJI, POD KATERIMI JE PODJETJE UPRAVIČENO DO DRŽAVNE POMOČI

Novela Mega korona zakona določa splošne pogoje, pod katerimi je podjetje lahko upravičeno do državne pomoči. Tako med drugim določa, da skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 EUR na posamezno podjetje, pomoč pa se prav tako ne sme odobriti podjetjem, ki so bila dne 31. decembra 2019 že v težavah.

Če skupni znesek javnih sredstev, ki ga prejme veliko podjetje, preseže znesek 800.000 EUR, se dodeljevanje javnih sredstev za nadomestilo plač v primeru čakanja na delo in odsotnosti z dela zaradi višje sile ter oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, izplača skladno s točko a) ali b) spodaj:

a) Javna sredstva za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko 3.10 Začasnega okvirja za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID – 19 (UL C št. 91 I z dne 20. marca 2020 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020) ob upoštevanju vseh naslednjih pogojev:

• skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne presega 80 % mesečne bruto plače posameznega zaposlenega,
• pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovanja, ki je posledica izbruha COVID-19, in
• delovna razmerja zaposlenih, za katere je dodeljena pomoč, se morajo ohraniti v veljavi v celotnem obdobju prejemanja javnih sredstev.

b) Javna sredstva za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko (b) drugega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije, po predhodni odobritvi ukrepa s strani Evropske komisije. Do pomoči so upravičena podjetja, ki dokažejo, da je dejansko nastala škoda zaradi izbruha COVID-19 presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov ter oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo.

Novela Mega korona zakona ne določa, da bi se zgornji pogoji uporabljali že za obdobje od 13. marca 2020 dalje, ampak se uporabljajo šele od uveljavitve Novele Mega korona zakona, tj. do 1. maja 2020.

3.   POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE V PRIMERU ČAKANJA NA DELO IN V PRIMERU ODSOTNOSTI IZ RAZLOGA VIŠJE SILE

Pogoji za uveljavljanje pravice

Do povračila nadomestila do upravičeni vsi delodajalci iz Republike Slovenije v dveh primerih:

a) kadar delodajalec ne more zagotavljati dela svojim delavcem in jih pošlje na začasno čakanje na delo;

Do povračila so upravičeni delodajalci, ki so delavce napotili na začasno čakanje najdlje do 31. maja 2020 in so hkrati ocenili, da bodo njihovi prihodki v letu 2020 padli za več kot 10 % glede na leto 2019 (po Mega korona  zakonu  je določeno, da bodo njihovi prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje v letu 2019, hkrati pa v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019). V kolikor delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, je do ukrepov upravičen, če ocenjuje, da bodo v letu 2020 njegovi povprečni mesečni prihodki za več kot 10 % nižji od povprečnih mesečnih prihodkov v 2019. Če delodajalec v letu 2019 še ni posloval, je do ukrepa upravičen v primeru, če se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če se bo naknadno, ob pregledu letnih poročil za leto 2020, izkazalo, da pogoji niso bili izpolnjeni, bodo delodajalci morali vrniti prejeta sredstva.

Novela Mega korona zakona dodatno podaja definicijo izračuna zgornjih prihodkov, in sicer gre za čiste prihodke od prodaje, ugotovljene po pravilih o računovodenju skupaj z nadomestili za starševsko varstvo. Poleg tega določa, da omenjenega pogoja v zvezi z upadlimi prihodki ni treba izpolnjevati delodajalcem, ki imajo status humanitarne ali invalidske organizacije, saj so kljub temu šteti med upravičence po tem zakonu.

Do navedenega ukrepa so upravičeni delodajalci, ki delavcem dela ne morejo zagotavljati zaradi posledic epidemije COVID-19. Mega korona zakon določa tudi, da se povračilo izplačanih nadomestil plače ureja z namenom ohranitve delovnih mest, iz nadaljnjih določb zakona pa ni jasno razvidno, ali mora delodajalec ohraniti delovna mesta po prenehanju uveljavljanja ukrepov, niti za koliko časa naj bi ga takšna obveznost zavezovala. Glede na zadnja pojasnila naj bi sicer ta zaveza veljala le za obdobje uveljavljanja ukrepov.

Napotitev delavca na čakanje mora biti pisna, v njej pa mora biti določen čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višina nadomestila plače. V kolikor delavec tekom začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (tj. nadomestilo 100 % plače).

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen če ta zakon določa drugače. Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če bi tako delo lahko bilo opravljeno s strani delavcev, ki so začasno na čakanju.

V času začasnega čakanja na delo ima delavec obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu, o čemer mora delodajalec predčasno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Po uveljavitvi Novele Mega korona zakona ni več zahtevano, da se mora delavec vrniti na delo 7 zaporednih dni, ampak so ti dnevi lahko poljubno razporejeni tekom tekočega meseca. Pri tem je potrebno opozoriti, da Novela Mega korona zakona ne predvideva, da bi se določba, ki spreminja določbo glede opravljanja dela v času čakanja na delo, uporabljala tudi že za čas od 13. marca 2020 dalje.

b) kadar delavci ne morejo opravljati dela zaradi višje sile

Višja sila je po zakonu definirana kot epidemija COVID-19.

Do povračila nadomestila so upravičeni delodajalci, ki so izplačali nadomestilo plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati svojega dela. V tem primeru mora delodajalec podati izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami, in zato prejemajo nadomestilo plače.

Delodajalec, ki želi uveljavljati tovrstno nadomestilo, mora prav tako izpolnjevati pogoje glede prihodkov kot delodajalec, ki pravico do nadomestila uveljavlja na podlagi začasnega čakanja delavcev na delo (to je 10 % zmanjšanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019).

Delodajalec mora z dnem prenehanja odsotnosti obvestiti Zavod za zaposlovanje, da je delavcu prenehala odsotnost iz razlogov višje sile.

Višina povračila nadomestila v primeru čakanja na delo in odsotnosti iz razloga višje sile

V obeh primerih (tj. kadar je delavec napoten na začasno čakanje na delo ali zaradi višje sile ne more opravljati dela) je delavec upravičen do 80 % nadomestila plače, izplačano nadomestilo pa ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Novela Mega korona zakona izrecno določa, da je višina nadomestila za čas trajanja ukrepov za vse delavce, ne glede na razlog njihove odsotnosti z dela (t.j. čakanje na delo ali višja sila), enaka nadomestilu, ki ga predvideva Zakon o delovnih razmerjih za delavce, ki so začasno odsotni z dela zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, tj. nadomestilo 80 % plače.

Republika Slovenija bo pokrila celotno izplačano nadomestilo, zmanjšano za prispevke zavarovanca, vendar pa povračilo ne bo presegalo povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Oprostitev plačila prispevkov v primeru čakanja na delo in odsotnosti iz razloga višje sile

Delodajalci so dodatno oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače med 13. marcem in 31. majem za delavce, ki so od dela upravičeno začasno odsotni, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile, saj jih bo v celoti krila Republika Slovenija, vendar največ do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Za nekatere kategorije delodajalcev (npr. proračunski uporabniki) oprostitev plačila prispevkov ne velja.

Uveljavljanje pravice do povračila nadomestila

Pravico do povračila nadomestila bodo delodajalci lahko uveljavljali z oddajo elektronske vloge pri Zavodu za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Tudi po uveljavitvi Novele Mega korona zakona je še možno oddati vlogo za uveljavljanje pravic za nazaj, to je za obdobje od 13. marca 2020 dalje, v kolikor kateri izmed upravičencev tega še ni napravil. Rok je 8 dni od uveljavitve Novele Mega korona zakona, tj. do 9. maja 2020.

Pravice do nadomestila ne morejo uveljavljati delodajalci, ki:

• so neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
• opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, razen če so na dan 1. marec imeli 10 ali manj zaposlenih (Novela Mega korona zakona s tem zaščiti majhne delodajalce, saj je Mega korona zakon iz kroga upravičencev izvzel vse delodajalce, ki opravljajo tovrstno dejavnost, ne glede na njihovo število zaposlenih),
• so tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji (te izjeme Mega korona zakon ni poznal),
• ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, ali če imajo neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge (enako se štejejo delodajalci, ki na dan oddaje vloge niso imeli predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let); ali
• je nad njimi začet postopek stečaja.

Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo (i) o začasni napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ali (ii) o nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, za pravilnost katere bo kazensko in materialno odgovarjal. Poleg tega mora priložiti tudi dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ali o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

O podani vlogi mora Zavod za zaposlovanje odločiti v osmih dneh s sklepom, ki mora vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil, način izračuna in višino povračila nadomestila, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok Republike Slovenije za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

Povračilo nadomestila plače bo delodajalcem, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, izplačano mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, 10. dan meseca, ki sledi izplačilu nadomestila plače. Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za prazničen ali drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Nadzor in vračilo trikratnika prejetih sredstev

Administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem zakona izvaja Zavod za zaposlovanje, inšpekcijski nadzor pa Inšpektorat Republike Slovenije.

Če delodajalec delavcem v obdobju prejemanja povračila nadomestil plače (i) ne izplačuje neto nadomestila plače, (ii) odreja nadurno delo, če bi delo lahko opravil z delavci na čakanju, ali (iii) ne obvesti Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi delavca na delo pred samo vrnitvijo na delo, mora vrniti trikratnik prejetih sredstev.

Če delodajalec začne postopek likvidacije v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju obdobja prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, mora vrniti celotna prejeta sredstva.

4.   OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE ZA ZAPOSLENE, KI DELAJO IN KRIZNI DODATEK

Vsem zaposlenim, ki opravljajo delo, bo za delo v času veljavnosti ukrepov (to je med 13. marcem 2020 in 31. majem 2020) prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako delodajalca kot zavarovanca, ki bremenijo delodajalca, plačala Republika Slovenija.

Do teh ukrepov niso upravičeni neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, razen če so 13. marca zaposlovali 10 ali manj delavcev (Mega korona zakon med upravičence ni všteval malih delodajalcev), ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji (slednji so vključeni z Novelo Mega korona zakona).

Delodajalci delavcem, ki delajo, izplačajo krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen vseh davkov in prispevkov, v kolikor njihova zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače.

Krizni dodatek se izplača hkrati s plačo. Dodatek delavcu pripada za vsak dan opravljanja dela, kot tudi za praznike in druge dela proste dneve, če bi na ta dan dejansko delal. V primeru, da delavec ni delal cel mesec ali da ukrepi niso trajali cel mesec ali da delavec delo opravlja s krajšim delovnim časom (razen, če delavec dela krajši delovni čas na podlagi posebnih predpisov) je upravičen do izplačila sorazmernega dela kriznega dodatka.

Za mesečni krizni dodatek, izplačan invalidu, ki dela, lahko invalidska podjetja in zaposlitveni centri pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavljajo pravico do povračila. Invalidom mora biti izplačan celoten dodatek tudi v primeru opravljanja dela s krajšim delovnim časom na podlagi Zakona o delovnih razmerjih.

5.   VRAČILO PREJETIH SREDSTEV IN KAZENSKE DOLOČBE ZA UKREPE V ZVEZI Z DELOM IN PLAČEVANJEM PRISPEVKOV

Subjekti, ki so uveljavili (i) povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo ali (ii) povračilo plačila prispevkov delavcem na začasnem čakanju na delo in so po uveljavitvi tega zakona izplačali dobiček, kupili lastne delnice ali lastne poslovne delež, izplačali nagrado poslovodstvu ali del plače za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2020 ali za leto 2020, bodo morali vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Novela Mega korona zakona spreminja besedilo Mega korona zakona v tem delu (po Mega korona zakonu mora delodajalec prejeta sredstva vrniti tudi, če ostalim zaposlenim izplača del plače za poslovno uspešnost; prav tako je bilo določeno, da se v primeru kršitev 99. člena vračajo tudi plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, ki delajo oziroma tudi nadomestilo plače za delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile). Določba spremenjenega 99. člena sicer velja od uveljavitve Novele Mega korona zakona dalje, tj. 1. maja 2020 (in ne za nazaj).

Če subjekt, ki uveljavlja upravičenja po tem zakonu, naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za drugo polletje 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.

Nadzor na tem področju bo opravljala Finančna uprava Republike Slovenije.

Za kršitev določb zakona sta delodajalec in odgovorna oseba pri delodajalcu lahko tudi oglobljena. Višina globe je predpisana v razponu in je odvisna od velikosti delodajalca.

6.   SEZONSKO DELO V KMETIJSTVU

Z namenom reševanja problema pomanjkanja sezonskih kmetijskih delavcev, Mega korona zakon predvideva možnost napotitve delavcev na začasnem čakanju na občasno ali začasno delo v kmetijstvu. Novela Mega korona zakona dodatno določa, da mora delavec na začasnem čakanju za opravljanje tovrstnega kmetijskega dela pridobiti pisno soglasje delodajalca. Poleg tega lahko Zavod za zaposlovanje k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva napoti tudi osebo, vpisano v evidenco brezposelnih oseb.