Povzetek začasnih ukrepov na področju delovnih razmerij

Povzetek začasnih ukrepov na področju delovnih razmerij

Avtorici: Darja Miklavčič, Kaja Baškovič

Vlada Republike Slovenije je na seji dne 28. 3. 2020 sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo. Predlog zakona je predložila  v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije in v sprejem po nujnem postopku.

V nadaljevanju smo pripravili kratek povzetek predvidenih začasnih ukrepov na področju delovnih razmerij. Ker je v predlogu zakona še precej nejasnosti, predvidevamo, da bo predlog deležen še kar nekaj popravkov v postopku sprejemanja.

I. DELO IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

Predlog predvideva povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov.

Ukrepi naj bi predvidoma veljali od 1. aprila do 31. maja 2020. V kolikor epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana, pa se veljavnost ukrepov podaljša za 30 dni.

V času veljavnosti začasnih ukrepov, predvidenih v predlogu, se naj ne bi uporabljale določbe Zakona o ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na čakanju.

Prav tako predlog določa, da bo Zavod za zaposlovanje vse vloge delodajalcev, s katerimi bodo zahtevali povračilo nadomestila pred uveljavitvijo tega zakona (torej vloge po trenutno veljavnem Zakonu o ukrepih na področju plač in prispevkov), po uveljavitvi tega zakona obravnaval po novem zakonu.

1.   POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE PO PREDLOGU ZAKONA

Pogoji za uveljavljanje pravice

Do povračila nadomestila so upravičeni vsi delodajalci iz Republike Slovenije v dveh primerih:

  1. kadar delodajalec ne more zagotavljati dela svojim delavcem in jih pošlje na začasno čakanje na delo;

    Do povračila so po predlogu upravičeni delodajalci, ki so delavce napotili na začasno čakanje najdlje do 31. maja 2020 in so hkrati ocenili, da bodo njihovi prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje v letu 2019, hkrati pa v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V kolikor se bo na podlagi letnih poročil za leto 2020 izkazalo, da ta pogoj ni bil izpolnjen, bo delodajalec moral naknadno vrniti celotno prejeto pomoč.

    Dodatni pogoj je, da delodajalci delavcem dela ne morejo zagotavljati zaradi posledic epidemije COVID-19.

    Tovrstna pomoč ne bo pripadala delodajalcem, ki:

      • so neposredni ali posredni proračunski uporabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%;
      • opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti;
      • ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ ali če imajo neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge (enako se štejejo delodajalci, ki na dan oddaje vloge niso imeli predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let);
      • v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo niso redno izplačevali plač oziroma prispevkov za socialno varnost; ali
      • je nad njimi začet postopek stečaja.

    Napotitev delavca na čakanje mora biti pisna, v njej pa mora biti določen čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višina nadomestila plače. V kolikor delavec tekom začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (to je 100 % nadomestilo plače).

    Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen če ta zakon določa drugače. Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če bi tako delo lahko bilo opravljeno s strani delavcev, ki so začasno na čakanju.

    V času začasnega čakanja na delo, ima delavec obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v mesecu, o čemer mora delodajalec predčasno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Tako predhodno obvestilo je potrebno tudi, ko delodajalec delavca pozove naj se vrne na delo.

  2. kadar delavci zaradi višje sile ne morejo opravljati dela

Višja sila je po zakonu definirana kot epidemija COVID-19.

Do povračila nadomestila so upravičeni delodajalci, ki so izplačali nadomestilo plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati svojega dela. V tem primeru mora delodajalec podati izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zato prejemajo nadomestilo plače.

Predlog zakona nakazuje še drugi pogoj, očitno povezan s trajanjem takšne nezmožnosti opravljanja dela, vendar zaradi nejasnosti zapisane določbe ni možno razbrati, kakšen je ta dodatni pogoj.

Delodajalec mora z dnem prenehanja odsotnosti obvestiti Zavod za zaposlovanje, da je delavcu prenehala odsotnost iz razlogov višje sile.

Višina povračila nadomestila

V obeh primerih (tj. kadar je delavec napoten na začasno čakanje na delo ali zaradi višje sile ne more opravljati dela) je delavec upravičen do 80 % nadomestila plače. Predlog dodatno določa, da izplačano nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače ter ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Iz predloga ni jasno, ali to velja tudi v primeru zaposlitev za krajši delovni čas kot tudi, ali ta določba zakona zavezuje delodajalce, ki morebiti ne nameravajo uveljavljati povračila nadomestila od države.

Določene izjeme do izplačila nadomestila veljajo za delavce, ki so odsotni z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali pa na tej podlagi delajo s krajšim delovnim časom.

Republika Slovenija bo pokrila celotno izplačano nadomestilo, zmanjšano za prispevke zavarovanca.

Oprostitev plačila prispevkov

Delodajalci so dodatno oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače med 13. marcem in 31. majem za delavce, ki so od dela upravičeno začasno odsotni in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile, saj jih bo v celoti krila Republika Slovenija.

Oprostitev plačila prispevkov ne velja za neposredne in posredne uporabnike državnega proračuna, katerih dejavnost se v celoti financira iz državnega proračuna. Prav tako so delodajalci, katerih zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna preko posebnih programov, upravičeni le do povračila nadomestila v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo.

Uveljavljanje pravice do povračila nadomestila

Pravico do povračila nadomestila bodo delodajalci lahko uveljavljali z oddajo elektronske vloge pri Zavodu za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve, vendar najpozneje do 31. maja 2020. V kolikor je delodajalec delavce na začasno čakanje na delo napotil oziroma delavci niso mogli opravljati dela že pred uveljavitvijo zakona, lahko povračilo za obdobje od 1. aprila 2020 dalje uveljavlja z vlogo vloženo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.

Vlogi bo glede na predlog zakona potrebno predložiti nekaj dokazil, vendar pa iz vsebine predloga ni čisto jasno razvidno, katera dokazila (vsekakor so med njimi dokazila o napotitvi na čakanje na delo doma).

O podani vlogi mora Zavod za zaposlovanje odločiti v osmih dneh s sklepom, ki mora vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil, način izračuna in višino povračila nadomestila, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok Republike Slovenije za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

Povračilo nadomestila plače bo delodajalcem, ki sami izplačujejo nadomestilo, izplačano mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, 10. dan meseca, ki sledi izplačilu nadomestila plače. Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za prazničen ali drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Sezonsko delo v kmetijstvu

Zavod za zaposlovanje lahko delavca, poslanega na začasno čakanje na delo doma zaradi epidemije COVID-19, napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.

Nadzor in vračilo trikratnika prejetih sredstev

Administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem zakona izvaja Zavod za zaposlovanje, inšpekcijski nadzor pa Inšpektorat Republike Slovenije.

Če delodajalec delavcem v obdobju prejemanja povračila nadomestil plače ne izplačuje neto nadomestila plače ali odreja nadurno delo ali ne obvesti Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi delavca na delo, mora vrniti trikratnik prejetih sredstev.

Če delodajalec začne postopek likvidacije v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju obdobja prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, mora vrniti celotna prejeta sredstva.

2.   OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE ZA ZAPOSLENE, KI DELAJO IN KRIZNI DODATEK PO PREDLOGU ZAKONA

Vsem zaposlenim, ki opravljajo delo, bo v mesecu aprilu in maju 2020 prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namesto delodajalcev plačala Republika Slovenija. Iz predloga zakona ni jasno, ali bo to pravico potrebno uveljavljati ali pripada avtomatično na podlagi zakona vsem delodajalcem.

Prav tako ni jasno, ali Republika Slovenija plača le del prispevkov, ki jih plača delodajalec, ali tudi tiste, ki jih plača delodajalec v breme delavca.

Dodatno je predvideno, da delodajalci delavcem izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen vseh davkov in prispevkov, v kolikor njihova zadnja izplačana plača ni presegla trikratnika minimalne plače. Tudi v zvezi s tem kriznim dodatkom ni jasno, ali ga morajo izplačati le tisti delodajalci, katerim  Republika Slovenija plača prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ali to velja za vse.

Do teh ukrepov niso upravičeni neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

3.   VRAČILO PREJETIH SREDSTEV IN KAZENSKE DOLOČBE ZA UKREPE V ZVEZI Z DELOM IN PLAČEVANJEM PRISPEVKOV

Subjekti, ki so uveljavili (i) povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, (ii) povračilo nadomestila plače delavcem, ki zaradi višje sile niso mogli opravljati dela ali (iii) oprostitev plačila prispevkov in so po uveljavitvi tega zakona delili dobiček, izplačali del plače za poslovno uspešnost oziroma nagrado v poslovodstvu v letu 2020, bodo morali vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ni jasno, ali se to nanaša na vsa izplačila v letu 2020 (tudi tista, ki so vezana na leto 2019 a se izplačujejo v letu 2020).

Če subjekt, ki uveljavlja upravičenja po tem zakonu, naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in vrne znesek prejete pomoči na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.

Nadzor bo na tem področju opravljala Finančna uprava Republike Slovenije.

Za kršitev določb zakona sta delodajalec in odgovorna oseba pri delodajalcu lahko tudi oglobljena. Višina globe je predpisana v razponu in je odvisna od velikosti delodajalca.

II. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO PREDLOGU ZAKONA

Nadomestilo plače, do katerega so delavci upravičeni na dan uveljavitve tega zakona zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, ali so do tovrstnega nadomestila upravičeni po uveljavitvi tega zakona, je krito iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Iz pojasnil k predlogu te pravice (ne pa tudi iz besedila predloga) izhaja, da je povračilo nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja predvideno od prvega dne začasne zadržanosti dalje. Nadomestilo je krito s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja do prenehanja razlogov za začasno odsotnost z dela oziroma do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, ampak najdalj do 31. maja 2020.

Višina izplačanega oziroma povrnjenega nadomestila je enaka višini, določeni z Zakonom o delovnih razmerjih ter Zakonom o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije samostojnemu zavezancu izplača nadomestilo v 30 dneh po njegovi zahtevi, delodajalcu pa izplačano nadomestilo povrne v 60 dneh od predložitve njegove  zahteve.

Obe zahtevi se vložita elektronsko pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje 30. septembra 2020. Te določbe ne veljajo za neposredne in posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije.

III. DRUGE POMEMBNE TOČKE PREDLOGA, VEZANE NA DELOVNA RAZMERJA

1. BIVANJE TUJCEV

Tujcem, ki so imeli v Republiki Sloveniji do 13. 3. 2020 veljaven pravni naslov zakonitega bivanja in v času trajanja ukrepov za obvladovanje in zajezitev epidemije COVID-19 iz objektivnih razlogov ne morejo zapustiti ozemlja države, se dovoli nadaljnje bivanje v Republiki Sloveniji do odprave ukrepov, ki jim onemogočajo, da zapustijo Republiko Slovenijo ali si uredijo ustrezen pravni naslov za zakonito bivanje.

2. OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA IN DODATEK ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE

V poglavju, ki sicer ima naslov »plače in nadomestila plač ter premestitve v javnem sektorju« sta pomembni še dve določbi, za kateri glede na trenutno besedilo členov ni mogoče popolnoma izključiti, da ne veljata tudi za zasebnih sektor, in sicer glede objave prostih delovnih mest in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Navedeno še zlasti izhaja iz pojasnil obeh členov, ki v določenih delih omenjata tudi zasebni sektor.

Zaradi nujnih potreb v času epidemije COVID-19 zakon omogoča zaposlitev za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, vendar najdlje do 30. septembra 2020. Iz vsebine pojasnil k predlogu člena tudi izhaja, da so »nujne potrebe v času epidemije COVID-19« poseben razlog, na podlagi katerega je dovoljeno skleniti pogodbo za določen čas, izven razlogov, naštetih v Zakonu o delovnih razmerjih.

Delavci, vključno s tistimi napotenimi v tujino, ki so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije COVID-19, so upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100% urne postavke osnovne plače zaposlenega.

Predlog predvideva, da se sredstva za financiranje tega dodatka zagotovijo v proračunu RS, drugače pa je zapisano v pojasnilu člena, kjer je določeno, da sredstva za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v zasebnem sektorju zagotovi delodajalec iz sredstev oprostitve plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje.

Arhiv