Uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas

Avtorja I Darja Miklavčič in Anja Bošnik

 

Dne 12.07.2025 je pričel veljati Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (Uradni list RS, št. 47/25; »ZUDPNP«)[1]. Glavni namen ZUDPNP je spodbujanje ohranjanja delovnih mest.

ZUDPNP uvaja trajno shemo skrajšanega delovnega časa. Skladno z navedenim zakonom lahko delodajalci v primeru izpolnitve pogojev po ZUDPNP ob obstoju določenih okoliščin uveljavljajo pravico do delnega nadomestila plače za delavce, ki so jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo.

 

 

Okoliščine, v katerih se ukrep lahko aktivira:

 

Ukrep se lahko aktivira v primeru naravnih ali drugih nesreč ali kriznih razmer, kot so določene z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ki se aktivirajo z načrtom zaščte in reševanja. V tem primeru lahko delodajalci posameznemu delavcu odredijo delo za skupno obdobje največ 6 mesecev v 24 mesecih od prve odreditve, ko trajajo razlogi.

 

Ukrep se prav tako lahko aktivira v primeru začasnih okoliščin – kadar Vlada RS s sklepom določi skupino ali oddelke dejavnosti, kjer so nastopile okoliščine, na katere delodajalci iz teh dejavnosti z razumnimi ukrepi niso mogli vplivati ali preprečiti njihovega začasnega negativnega vpliva na obseg poslovanja. V tem primeru se lahko ukrep posameznemu delavcu odredi za čas trajanja sklepa Vlade, vendar ne več kot 6 mesecev.

 

Delodajalci lahko za te delavce pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) uveljavljajo delno povračilo nadomestila plače za delovni čas, za katerega je bilo delavcu odrejeno začasno čakanje na delo pri čemer obseg napotitve na čakanje lahko znaša od 5 do 20 ur tedensko.

 

 

Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec:

 

• • ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas;
  • je pravna/fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, ali fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev;
  • po lastni oceni najmanj 30 % delavcem mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela – v primeru naravne ali druge nesreče oz. kriznih razmer se lahko upošteva tudi samo poslovna enota na relevantnem območju;
  • nad njim na dan vložitve vloge ni začet postopek stečaja in ni v postopku likvidacije;
  • ima izpolnjene vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti oziroma vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša manj kot 50 eurov;
  • ni neposredni/posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma občine.

 

 

Pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec posvetovati s sindikati oziroma s svetom delavcev, če ni sindikata, in pridobiti pisno mnenje in nanj podati pisni odziv. ZUDPNP določa vsebino in roke posvetovanja. Če pri delodajalcu ni sindikata oziroma sveta delavcev, mora delodajalec o uvedbi ukrepa obvestiti delavce na običajen način.

 

Delodajalec mora delavcu delo s skrajšanim delovnim časom pisno odrediti pred nastopom dela. Odredba mora vsebovati zakonsko določene sestavine. Določenim delavcem (npr. delavci v času teka odpovednega roka na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; delavci, s katerimi je delodajalec v delovnem razmerju manj kot tri mesece) ni možno odrediti dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi ZUDPNP.

 

 

Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev:

 

V času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom ima delavec pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela in pravico do nadomestila plače za čas, za katerega je bilo delavcu odrejeno začasno čakanje na delo. Nadomestilo znaša 80 % osnove, ki praviloma (z nekaterimi izjemami) predstavlja delavčevo povprečno mesečno plačo za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred odreditvijo. Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače, sorazmerne obsegu razlike med skrajšanim in polnim delovnim časom, hkrati pa ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

 

Delavec ima tudi pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu ter obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

 

Delavec se mora v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v petih dneh od odreditve prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri zavodu, in o tem obvestiti delodajalca.

 

V času odrejenega skrajšanega delovnega časa ima delavec pravico in dolžnost vključiti se v program usposabljanja in izobraževanja, o katerem se dogovori z zavodom. Z vsako uro dejanske prisotnosti v programu je upravičen do dodatka za vključitev in do povračila potnih stroškov, na način in v višini, kot je določeno v Pravilniku o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Zavod delavcu v 30 dneh od predložitve dokazila o uspešnem zaključku programa, izplača nagrado v višini 100 eurov.

 

Delodajalec mora v obdobju upravičenosti do delnega povračila nadomestila plače delavcem, ki jim je odrejeno začasno čakanje na delo, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.

 

V obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in po prenehanju prejemanja nadomestila še toliko časa, kot je trajalo obdobje prejemanja povračila nadomestila plače, vendar ne manj kot en mesec, velja prepoved odpuščanja. Delodajalec v tem času ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem, ki jim je bil odrejen ukrep, delavcem, ki zasedajo istovrstna mesta, prav tako velja prepoved kolektivnega odpuščanja. V času prejemanja delnega povračila nadomestila plače velja tudi prepoved odrejanja nadurnega dela in neenakomernega razporejanja delovnega časa.

 

 

Postopek uveljavljanja pravice do delnega povračila nadomestila plače:

 

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo skupaj z zakonsko zahtevanimi prilogami vloži v elektronski obliki pri zavodu, na eStoritve ZRSZ – Portal za delodajalce, v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Zavod odloči o vlogi z odločbo.

 

Delno povračilo nadomestila plače za pretekli mesec nato uveljavlja z zahtevkom za izplačilo, ki ga vloži pri zavodu.

 

Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 60 % izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca. Ne sme pa biti višje od 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec.

 

 

Vračanje prejetih sredstev:

 

ZUDPNP predvideva tudi vračanje prejetih sredstev za primer, da delodajalec:

• • • krši določbe ZUDPNP (npr. ne izvede posvetovanja, odredba nima vseh sestavin, delavcem ne zagotavlja pravic skladno z zakonom, krši prepoved odpuščanja)
    • v postopku uveljavljanja pravice do delnega povračila nadomestila plače predloži neresnična dokazila;
    • začne postopke likvidacije na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev;
    • sprejme sklep skupščine o udeležbi v dobičku, izplačil dividend ali dohodkov, ki se izplačujejo kot dividende, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil plačil za poslovno uspešnost poslovodstvu. V tem primeru je višina zneska, ki se vrne, odvisna od tega, kdaj je prišlo do okoliščine, zaradi katere je treba sredstva vrniti. Če je do okoliščin prišlo v prvem letu od izdane odločbe zavoda, mora vrniti prejeta sredstva v celoti, če je do okoliščin prišlo v drugem ali tretjem letu od izdane odločbe zavoda, pa enak znesek, ki je izplačan za namene udeležbe v dobičku, izplačila dividend ali dohodkov, ki se izplačujejo kot dividende, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil plačil za poslovno uspešnost poslovodstvu, in sicer do 50 % vrednosti prejetih povračil nadomestila plač. Pri tem se vrednost prejetih delnih povračil nadomestil plače revalorizira na podlagi povprečne letne stopnje inflacije. Navedeno zavezuje tudi vse pravne naslednike in povezane družbe delodajalca.

Za primer kršitev so z ZUDPNP predvidene tudi globe za delodajalce ter odgovorne osebe delodajalca.

 

 

 

 

[1] Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (Uradni list RS, št. 47/25).