Pravica do zimskega regresa
Avtorki I Anja Bošnik in Darja Miklavčič
Državni zbor je dne 11. 11. 2025 sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (“Zakon”), ki bo pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije lahko Državni svet izglasuje še veto na sprejeti Zakon, kar pomeni, da mora v tem primeru Državni zbor o zakonu ponovno glasovati. Zakon trenutno še ne velja.
Zakon med drugim določa novo delovnopravno pravico, to je pravico delavcev do zimskega regresa in ureja davčno obravnavo tega prejemka ter odstop od določb Zakona o dohodnini¹ glede ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Pravica do zimskega regresa se s tem zakonom ureja do ureditve v Zakonu o delovnih razmerjih.
Upravičenci, višina in rok za izplačilo zimskega regresa
Pravico do zimskega regresa bodo imeli delavci in funkcionarji, ki prejemajo plačo v skladu z določili Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju² in svojo funkcijo opravljajo poklicno.
Minimalna višina zimskega regresa, ki mora biti izplačana je določena v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar pomeni približno 639 EUR za leto 2025. Zimski regres mora biti izplačan v denarni obliki.
Delavci, ki imajo v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, imajo pravico do sorazmernega dela zimskega regresa, glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delavci s pogodbami s krajšim delovnim časom imajo pravico do zimskega regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Za primere, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih (primeri iz 67. člena ZDR-1) in primere, ko bo imel delavec pred upokojitvijo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas oz. t.i. ukrep 80/90/100 (na podlagi 67.b člena ZDR-1), delavcu pripada pravica do celotnega zimskega regresa, kot če bi delal polni delovni čas.
Zimski regres mora biti izplačan najkasneje 18. decembra tekočega leta³. Če je rok za izplačilo dela prosti dan, se zimski regres izplača prvi naslednji delovni dan. Za primer nelikvidnosti⁴ delodajalca se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila, pri čemer je skrajni rok za izplačilo 31. marec naslednjega koledarskega leta. Možnost določitve kasnejšega roka za izplačilo je dovoljena le za delodajalce iz zasebnega sektorja.
Obravnava zimskega regresa z vidika dohodnine in socialnih prispevkov
Zimski regres se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja do minimalne višine, tj. do višine polovice minimalne plače oziroma njenega sorazmernega dela, vendar skupaj s plačilom za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem, do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Navedeno pomeni, da je določen limit, do katerega se izplačilo zimskega regresa in izplačilo za poslovno uspešnost ne vštevata v davčno osnovo.
Zimski regres izplačan nad minimalno višino je lahko neobdavčen kot plačilo za poslovno uspešnost, a le, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji (gre za izplačilo izplačano vsem zaposlenim, je določeno v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi, je izplačano največ dvakrat letno in ne presega 100 % povprečne mesečne plače v Sloveniji)⁵. Če ti pogoji niso izpolnjeni, npr. gre že za tretje izplačilo poslovne uspešnosti, se razlika všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.
Če se zimski regres izplačuje v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela ugotovi, kolikšen del celotnega regresa se všteva v davčno osnovo, in se takrat izvede morebitni izračun akontacije dohodnine ter morebitni poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov zimskega regresa.
Pri izračunu letne davčne osnove se upošteva tudi zimski regres. V davčno osnovo se prišteje le tisti del zimskega regresa in poslovne uspešnosti, ki skupaj presega povprečno slovensko plačo, zmanjšano za prispevke za socialno varnost, ki jih plača delavec. Posamezno izplačilo se ne všteva v davčno osnovo, če ne gre za dohodek, ki je lahko oproščen do določenega zneska.
Zimski regres se do višine polovice minimalne plače ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Znesek, ki presega polovico minimalne plače, se šteje za drug prejemek na podlagi delovnega razmerja. Če se zimski regres za posamezno leto izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela zimskega regresa za to leto ugotovi celotna višina zimskega regresa in izvrši obračun prispevkov za socialno varnost od posameznih delov zimskega regresa.
Posebnosti, ki veljajo za leto 2025
Za leto 2025 bodo glede izplačila in davčne obravnave zimskega regresa veljale posebnosti.
Delodajalec iz zasebnega sektorja, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026, lahko do 18. decembra izplača 1/4 zimskega regresa za leto 2025, preostanek pa najpozneje do 31. marca 2026.
Delodajalec lahko v primeru nelikvidnosti določi poznejši rok izplačila zimskega regresa za leto 2025, najpozneje do 31. marca 2026, ne da bi moralo biti to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.
Zavezanec bo, ne glede na to, ali je v davčnem letu 2025 že prejel plačilo za poslovno uspešnost do višine, ki se ne všteva v davčno osnovo, za zimski regres, izplačan v davčnem letu 2025 v minimalni višini, še vedno upravičen do izvzema iz davčne osnove. Če zimski regres presega minimalno določeno višino, se bo razlika štela za plačilo za poslovno uspešnost, pod pogoji, da je plačilo izplačano vsem zaposlenim, je pravica do izplačila določena v splošnem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi, je izplačilo izvedeno največ dvakrat v koledarskem letu in da skupni znesek izplačila ne presega 100 % povprečne mesečne plače v Sloveniji.
Odstop od določb ZDoh-2 glede ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Zakon spreminja pravila ZDoh-2 za normirance. Pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov se določi tako, da lahko v sistem vstopijo zavezanci, ki so samozaposleni in so v davčnem letu pred tem davčnim letom dosegli prihodke iz dejavnosti do 120.000 EUR, pod pogojem, da so bili obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev ter preostali zavezanci, ki so v davčnem letu pred tem davčnim letom dosegli prihodke višini do 50.000 EUR.
Če zavezanec izstopi iz sistema, lahko ponovno vstopi v sistem šele po petih letih, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva.
Zakon spreminja meje povprečja prihodkov preteklih dveh let, nad katerimi je obvezen izstop iz sistema normiranih odhodkov:
|
Na področju davčne stopnje za izračun dohodnine od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov se določi posebna davčna lestvica:
|
Navedene spremembe pravil glede ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, se uporabljajo od vključno leta 2026 dalje.
Globe za primer kršitev
Za primer kršitev zakona so predvidene globe za delodajalce in odgovorne osebe delodajalca.
____________________________________
¹ Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11, s spremembami in dopolnitvami; ZDoh-2).
² Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; ZSTSPJS).
³ V primeru, da Zakon 18. decembra še ne bo veljal, se zimski regres za 2025 izplača najpozneje prvi naslednji delovni dan po uveljavitvi tega Zakona.
⁴ Pojem nelikvidnosti določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 s spremembami in dopolnitvami), ki ureja položaj nelikvidnosti gospodarskega subjekta.
⁵ 12. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
