Uredba o embalaži in embalažnih odpadkih (PPWR)
Avtorici I Katarina Čepon in Zala Rom
Dne 12. avgusta 2026 se bo pričela uporabljati večina zahtev Uredbe (EU) 2025/40 o embalaži in embalažnih odpadkih (PPWR),¹ ki ureja celoten življenjski cikel embalaže in embalažnih odpadkov, od proizvodnje embalaže pa vse do ravnanja z odpadno embalažo. Ker gre za EU uredbo, nova pravila veljajo na območju celotne EU. Cilj PPWR je predvsem zmanjšanje količine nastale embalaže in z njo povezanih odpadkov ter povečanje ponovne uporabe, zbiranja in recikliranja embalaže.
Področje uporabe in zavezanci
PPWR se uporablja za vso embalažo, ne glede na uporabljeni material, ter za vso odpadno embalažo, ki nastaja ali se uporablja v industriji, proizvodni dejavnosti, prodaji na drobno, distribuciji, pisarnah, storitvenih dejavnostih ali gospodinjstvih. V pojem odpadne embalaže niso vključeni ostanki iz proizvodnje. Zavezuje širok krog gospodarskih subjektov, pri čemer obveznosti nalaga predvsem izdelovalcem, uvoznikom in distributerjem, pa tudi ponudnikom storitev odpremnih skladišč ter dobaviteljem.
Obveznosti izdelovalcev, uvoznikov in distributerjev
Izdelovalec embalaže ali pakiranega izdelka nosi osrednjo odgovornost za skladnost embalaže, saj mora:
|
V primeru uvoza embalaže iz tretjih držav mora uvoznik preveriti, ali je izdelovalec izvedel ustrezen postopek ocenjevanja skladnosti, pripravil tehnično dokumentacijo ter zagotovil zahtevane oznake in informacije.
Distributer mora preveriti, ali so bile izpolnjene obveznosti izdelovalca oziroma uvoznika, zlasti glede označevanja in splošne skladnosti embalaže.
Registracija in poročanje
Proizvajalci, uvozniki ali distributerji, ki omogočijo dostopnost pakiranih izdelkov na trgu EU, so se dolžni registrirati v nacionalnem registru v vsaki državi članici, v kateri prvič omogočijo dostopnost embalaže ali pakiranih izdelkov ali v kateri razpakirajo pakirane izdelke, ne da bi bili končni uporabniki. Hkrati morajo redno poročati o količinah in vrstah navedene embalaže.
Zahteve glede trajnostne zasnove embalaže
Velik poudarek PPWR je na trajnostni zasnovi embalaže, uporabi recikliranih materialov ter učinkovitem ravnanju z odpadno embalažo.
Vso embalažo mora biti mogoče reciklirati. Po PPWR se embalaža šteje za reciklabilno, če je zasnovana za recikliranje materiala in jo je mogoče po nastanku odpadka ločeno zbirati, sortirati v ustrezne tokove odpadkov ter reciklirati v velikem obsegu. Te zahteve se bodo začele uporabljati postopoma.
Za plastično embalažo PPWR določa minimalne deleže vsebnosti recikliranih materialov, ki so odvisni od vrste embalaže. Do leta 2030 bo tako morala plastična embalaža vsebovati od 10 % do 35 % recikliranih materialov, do leta 2040 pa od 25 % do 65 %. Na primer, plastenke za enkratno uporabo morajo do leta 2030 vsebovati vsaj 30 % recikliranih materialov in do leta 2040 že 65 %.
Do 12. februarja 2028 morajo biti nekatere vrste embalaže primerne za industrijsko kompostiranje, države članice pa lahko zahtevajo tudi primernost za hišno kompostiranje. Gre predvsem za embalažo, pri kateri je ločevanje od njene vsebine še posebno zapleteno, na primer pri vrečkah za napitke ter nalepkah na sadju in zelenjavi.
Za preprečevanje prekomerne embalaže morajo proizvajalci in uvozniki zmanjšati težo in volumen embalaže na nujno potrebno raven za zagotavljanje njene funkcionalnosti, prepovedana pa je tudi embalaža, katere edini namen je povečati zaznavno prostornino izdelka, kot je na primer embalaža z navideznim dnom. Največji delež praznega prostora za nekatere vrste embalaže ne sme presegati 50 %, za kar morajo poskrbeti subjekti, ki embalažo polnijo.
Poleg tega PPWR od 1. januarja 2030 omejuje dajanje na trg nekaterih oblik enkratne embalaže. To med drugim vključuje enkratno plastično embalažo za sveže sadje in zelenjavo, embalažo za hrano in pijačo, ki se zaužije v restavracijah, ter miniaturno embalažo za toaletne potrebščine, kakršna se pogosto nahaja v hotelih. Restavracije, ki ponujajo hrano in pijačo za s seboj, pa bodo morale do 12. februarja 2028 potrošnikom omogočiti izbiro embalaže za večkratno uporabo, od leta 2030 pa si bodo morale prizadevati, da se 10 % izdelkov ponudi v takšni embalaži.
Označevanje embalaže
PPWR od 12. avgusta 2028 uvaja zahteve glede jasnega in usklajenega označevanja embalaže, ki mora potrošnikom omogočati pravilno sortiranje odpadkov. Označevanje, ki temelji na piktogramih, mora vključevati informacije o materialni sestavi embalaže. PPWR dopušča tudi uporabo digitalnih rešitev, kot so QR kode, za dodatne informacije o sortiranju, reciklirani vsebnosti ali ponovni uporabi.
Omejitve nevarnih snovi
PPWR ohranja omejitve koncentracije svinca, kadmija, živega srebra in šestvalentnega kroma. Poleg tega uvaja dodatne omejitve za per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) v embalaži za stik z živili.
Sistemi zbiranja, vračanja in kavcijski sistemi
Države članice so obvezane vzpostaviti sisteme ločenega zbiranja, vračanja in kavcijskih sistemov za določene vrste embalaže. PPWR krepi načelo razširjene odgovornosti proizvajalca, v skladu s katerim morajo proizvajalci nositi finančne in operativne stroške zbiranja, recikliranja in ravnanja z odpadno embalažo. Vsako podjetje se mora registrirati v nacionalnem sistemu ravnanja z odpadki ter zagotoviti podrobne podatke o količini embalaže, dane na trg, njeni sestavi in načinu končnega odstranjevanja. Ti podatki morajo biti sporočeni pristojnim organom, na zahtevo pa tudi na voljo potrošnikom. Slovenija navedenih sistemov še ni vzpostavila.
Predlog uredbe o izvajanju PPWR v Sloveniji
Dne 23. 7. 2026 je bil objavljen predlog Uredbe o skupnih pravilih za izvajanje sistema PRO in o izvajanju Uredbe (EU) o embalaži in odpadni embalaži,² ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. V nadaljevanju povzemamo ključne vidike predloga slovenske ureditve, ki pa se do končne uveljavitve predpisa še lahko spremeni.
Ker se določbe PPWR uporabljajo neposredno v vseh državah članicah Evropske unije, predlog slovenske uredbe vsebuje predvsem določbe, ki jih morajo države članice sprejeti na nacionalni ravni za zagotovitev izvajanja, nadzora in izvrševanja zahtev iz PPWR. Tako predlog slovenske uredbe določa pristojne organe, naloge posameznih subjektov, nadzor, evidence, poročanje ter prekrške in kazni za izvajanje PPWR ter med drugim:
|
V Sloveniji so temeljne obveznosti proizvajalcev v okviru proizvajalčeve razširjene odgovornosti sicer določene v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2),³ ki določa, da proizvajalec zagotavlja zbiranje in obdelavo odpadkov iz proizvodov, doseganje predpisanih okoljskih ciljev, obveščanje javnosti in imetnikov odpadkov, zagotavljanje informacij izvajalcem obdelave odpadkov ter vodenje evidenc in poročanje pristojnemu ministrstvu.
Zaključek
PPWR predstavlja pomemben korak k poenotenem in strožjem pristopu k embalaži na ravni EU. Čeprav EU že vrsto let zasleduje cilje »Zelene Evrope«, ravnanje z embalažo še vedno ostaja velik izziv. PPWR zato posega že v fazo proizvodnje embalaže, od gospodarskih subjektov pa zahteva pravočasno prilagoditev svojih procesov.
______________________________
¹ Uredba (EU) 2025/40 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32025R0040.
² https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=19195&lang=si
³ Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24, 21/25 – ZOPVOOV, 56/25 – PoZ in 11/26 – odl. US: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=19195&lang=si.
