Interventni ukrepi v zvezi s COVID-19: Spremembe v zvezi z odlogi bančnih posojil

Avtorica: Mia Kalaš

21. marca 2020 smo poročali o sprejemu Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), 30. marca 2020 pa še o predvidenih spremembah le-tega in nekaterih dodatnih ukrepih, ki so sedaj sprejeti.

Državni zbor je namreč dne 2. aprila 2020 sprejel t.i. Mega korona zakon (Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)), ki spreminja ZIUOPOK in uvaja nekatere dodatne ukrepe v zvezi z izvršilnimi in stečajnimi postopki, ki so pomembni tako za upnike kot tudi za dolžnike. Mega korona zakon bo pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, ukrepi iz njega pa bodo veljali retroaktivno, in sicer že od 13. marca 2020.

S spremembo ZIUOPOK je izrecno določeno, da se za čas trajanja odloga plačila podaljša tudi zapadlost pogodb o zavarovanju. Nadalje je razjasnjeno, da se v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe. Uvaja se tudi mehanizem državnih poroštev za del posojil, katerih zapadlost bo odložena skladno z ZIUOPOK.

Ostali ukrepi po Mega korona zakonu, ki bodo pomembno vplivali na (tudi druga) upniško-dolžniška razmerja, vključujejo med drugim zadržanje izvrševanja sklepov o izvršbi, izključitev prejemkov po Mega korona zakonu iz izvršbe in stečajne mase v osebnem stečaju, dodatno domnevo insolventnosti, odlog obveznosti poslovodstva predlagati stečaj ali prisilno poravnavo in podaljšanje roka, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja.

Mega korona zakon ureja tudi odloge plačil kreditnih in drugih obveznosti, nastalih na podlagi zakona, ki ureja pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (tudi v zvezi z Zakonom o javnih financah). Specifike teh odlogov v predmetnem prispevku niso povzete, saj zadevajo ožji krog oseb, seveda pa Vam bomo z veseljem svetovali tudi glede le-teh.

V želji predstaviti povzetek vseh doslej razpoložljivih informacij na enem mestu smo v nadaljevanju pripravili posodobljen prispevek z dne 21. marca 2020, kjer smo posodobitve označili z odebeljenim in poševnim besedilom. Novi predlagani ukrepi so opisani za povzetkom ZIUOPOK. Kot doslej na koncu izpostavljamo še izbrana odprta vprašanja.

I. POVZETEK ZIUOPOK

ZIUOPOK je začel veljati dne 29. marca 2020. Interventni ukrepi iz tega zakona bodo veljali 18 mesecev po prenehanju razlogov zanje, kar bo določeno s sklepom, ki ga bo sprejela Vlada RS.

ZIUOPOK se nanaša na naslednje posojilodajalce:

• banke in hranilnice s sedežem v RS;
• podružnice bank držav članic, ki imajo sedež v RS in ki lahko opravljajo bančne storitve na območju RS

(v nadaljevanju “banke”).

Upravičeni kreditojemalci so:

• gospodarske družbe s sedežem v RS;
• zadruge, društva, zavodi, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce v skladu z ZDR-1, ali samozaposlene osebe, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
• fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji

(v nadaljevanju “kreditojemalci”).

Povzetek interventnega ukrepa:

Banka je kreditojemalcu (na podlagi njegove vloge) zavezana odobriti 12-mesečni odlog plačila vseh obveznosti iz kreditne pogodbe in skladno s tem podaljšati končni rok plačila. Enako se podaljša zapadlost pogodb, ki služijo kot zavarovanje kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe. Ukrep se nanaša na obveznosti iz kreditne pogodbe, ki še niso zapadle v plačilo do dne 12. marca 2020 (kot datuma razglasitve epidemije COVID-19 v Sloveniji).

Določbe ZIUOPOK se uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki bodo na novo sklenjene v obdobju njegove veljavnosti.

Pogoji za doseganje odloga plačil:

1. Posojilojemalec mora vlogo za odobritev odloga nasloviti na banko najkasneje v 6 mesecih po preklicu epidemije COVID-19 v Sloveniji.
2. Vloga mora vsebovati določene obvezne sestavine, ki se razlikujejo glede na značilnosti posojilojemalca:

• velika družba mora ugotoviti in utemeljiti, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena njena solventnost;
• druga družba, zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1, nosilec kmetijskega gospodarstva oz. nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, mora ugotoviti in utemeljiti, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi;
• vsak od gornjih kreditojemalcev mora v svoji vlogi vključiti tudi:
  • opis svojega poslovnega položaja, ki vključuje med drugim načrt poslovodstva za vzpostavitev likvidnosti;
  • izjavo, da ima na dan 31. decembra 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev (ali mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh).

Vendar pa kreditojemalcu iz druge alineje zgoraj ni treba priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če je bilo z vladnim ali občinskim odlokom zaradi epidemije COVID-19 opravljanje njegove dejavnosti začasno prepovedano. Tak kreditojemalec v vlogi navede le relevanten vladni oziroma občinski odlok.

• fizična oseba mora ugotoviti in utemeljiti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije COVID-19, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter predložiti opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, ki so vplivale na njen finančni položaj.

3. Če so gornji pogoji izpolnjeni, je banka zavezana odobriti opisani moratorij in s kreditojemalcem skleniti ustrezen aneks h kreditni pogodbi. S tem bo moratorij pričel učinkovati.

Če banka v nasprotju z določili ZIUOPOK ne odobri moratorija, jo lahko doleti globa od 80.000 do 250.000 EUR, njenega člana uprave globa od 2.500 do 10.000 EUR in njeno drugo odgovorno osebo od 800 do 10.000 EUR.

Med odlogom imajo tisti kreditojemalci, ki so zavezani v vlogo vključiti opis poslovnega položaja, določene obveznosti rednega mesečnega poročanja.

Prekinitev ali skrajšanje odloga plačila:

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga, če:

• kreditojemalec (ki ni fizična oseba, kot je opisana zgoraj):
• ne poroča redno banki;
• ni več upravičen do moratorija (npr. zaradi izboljšanja poslovnega / finančnega stanja);
• v vlogi navede lažne podatke;
• kreditojemalec, ki je fizična oseba, kot je opisana zgoraj, v vlogi navede lažne podatke.

Prepoved izplačevanja dividend in drugih plačil:

Za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila kreditne obveznosti v skladu z ZIUOPOK, velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo na prepoved izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v aneks h kreditni pogodbi.

II. DRŽAVNA POROŠTVA V ZVEZI Z ZIUOPOK

Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici s sedežem v Sloveniji za izpolnitev obveznosti, ki so predmet zgoraj opisanega moratorija, v višini:

• 25 odstotkov zneska dvanajstih odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali
• 50 odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.

Tega beneficija zelo verjetno ne morejo izkoristiti podružnice držav članic, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije (ki pa so zavezane odobravati opisane moratorije).

Poroštva veljajo tudi za nove kreditne pogodbe, sklenjene skladno z ZIUOPOK za namen zagotavljanja likvidnosti zaradi posledic epidemije COVID-19. Takšne pogodbe morajo v ta namen obvezno vsebovati pari passu klavzulo in kreditojemalčevo zavezo, da ne bo zastavljal ali drugače obremenjeval svojega premoženja, če bi se lahko to odrazilo v zmanjšanju zavarovanja ali premoženja za poplačilo kreditodajalca. Ne smejo pa vsebovati klavzule o navzkrižnih kršitvah, razen če jo vsebujejo kreditojemalčeve druge kreditne pogodbe.

Skupni znesek tovrstnih izdanih poroštev ne bo presegal 200 milijonov eurov.

Operativne naloge v zvezi s tovrstnimi poroštvi bo izvajala SID banka.

Izvršba zoper kreditojemalce iz naslova unovčenih poroštev se bo izvajala preko bank prejemnic poroštva pod nadzorom SID banke.

Državno poroštvo bo prenehalo, če:

• bo odlog plačila odobren v nasprotju s pogoji ZIUOPOK in bodo kršitve nastale na strani banke ali
• banka ne bo obvestila SID banke o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.

Podrobnejši postopki v zvezi z unovčevanjem in izterjavo poroštev ter roki, dokumentacijo in poročanjem se bodo lahko določili z uredbo, ki jo sprejme Vlada RS.

III. NOVI UKREPI GLEDE IZVRŠBE IN OSEBNEGA STEČAJA

Vsi prejemki, izplačani na podlagi Mega korona zakona, so izvzeti iz izvršbe, davčne izvršbe in stečajne mase v postopku osebnega stečaja.

Z dnem uveljavitve Mega korona zakona se odloži izvrševanje sklepov o izvršbi (razen za zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti dajalca preživnine) in sklepov o davčni izvršbi.

IV. NOVI UKREPI V POSTOPKIH INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEGA PRENEHANJA

Dodatni položaj insolventnosti:

Ne glede na nekatera druga določila ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije. Ta domneva insolventnosti velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov iz Mega korona zakona.

Odlog obveznosti poslovodstva glede vložitve predloga za začetek stečaja ali prisilne poravnave:

Ne glede nekatera druga določila ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s strani oblasti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije COVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji. Ta ukrep se uporablja v času razglasitve epidemije COVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov iz Mega korona zakona.

Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije COVID-19 ne morejo pravočasno izvesti določenih dejanj in ukrepov v zvezi s sklicem skupščine in dokapitalizacijo, jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov iz Mega korona zakona. Podaljšani so tudi določeni drugi roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva iz ZFPPIPP.

Odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja:

Ne glede nekatera druga določila ZFPPIPP je obdobje, za katerega sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19. Tudi v tem primeru se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s strani oblasti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije COVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji. Ta ukrep se uporablja v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov iz Mega korona zakona.

V. IZZIVI IMPLEMENTACIJE V PRAKSI

Obravnavani predpisi so na splošno relativno kratki in ne urejajo izrecno (ali dovolj natančno) določenih vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti ob njihovi implementaciji v praksi. Nekatera najbolj očitna takšna vprašanja so:

• Kakšen je praktičen doseg uporabe ZIUOPOK tudi za “nove” kreditne pogodbe, ki bodo sklenjene v času njegove veljavnosti? Ali lahko ta povzroči nov kreditni krč? Kakšne bodo v praksi posledice dejstva, da naj se skladno s smernicami EBA z dne 2. aprila 2020 glede obravnave tovrstnih moratorijev (v nadaljevanju »Smernice EBA«) moratoriji ne bi nanašali na nove kreditne pogodbe?
• Kakšen je učinek ZIUOPOK na obveznosti, plačljive bankam po sindiciranih kreditnih pogodbah, ki vključujejo tudi tuje posojilodajalce oziroma agente?
• Kakšen je učinek ZIUOPOK na posojila, zavarovana z (neposredno ali posredno) državnimi jamstvi, in pri katerih banke ne smejo spreminjati kreditnih pogojev?
• Kakšno obrestno mero je treba uporabiti za izračun obresti v času odloga, če je bila obrestna mera od sklenitve kreditne pogodbe že spremenjena (sprememba ZIUOPOK določa uporabo obrestne mere ob sklenitvi pogodbe, ki pa je lahko drugačna)?Kako se upošteva različne obrestne mere, dogovorjene že ob sklenitvi kreditne pogodbe in vezane na različne pogoje (margin grid)? Možno je, da bodo banke tolmačile, da se uporabi enaka obrestna mera, ki je veljala neposredno pred moratorijem, tudi v luči Smernic EBA, po katerih naj moratoriji ne bi spreminjali nobenih kreditnih pogojev razen zapadlosti določenih plačil.
• Kako bo odlog plačila vplival na boniteto kreditojemalca, in kako je treba odloge upoštevati z vidika regulatornih zahtev, ki veljajo za banke? Z izrecnim določilom, da se obresti še naprej obračunava tudi v času trajanja moratorija, se sicer meri na to, da odloženih izpostavljenosti ne bi bilo potrebno prekvalificirati v nedonosne ipd. Vendar pa so nekatere značilnosti predpisanih moratorijev očitno neskladne s kriteriji iz Smernic EBA.
• Kako doseči pravno varnost ob ocenjevanju, ali je vloga za odobritev odloga utemeljena, zlasti z vidika zagroženih kazni in potencialnega prenehanja državnega poroštva? Kako preprečevati zlorabe ukrepa s strani kreditojemalcev, katerih plačilna sposobnost je bila problematična že pred epidemijo, oziroma se jim poslovanje zaradi nje niti ni bistveno poslabšalo?
• Ali ZIUOPOK vpliva tudi na terjatve iz drugih bančnih poslov, podobnih kreditom (zlasti prekoračitev stanja na računih, leasingov)? Kakšen bo učinek na pogodbe o ščitenju?
• Ali smejo banke zaračunavati kakršnekoli stroške za sklenitev aneksov (z zapadlostjo po koncu moratorija)?

Če v zvezi s predmetnimi interventnimi ukrepi potrebujete kakršenkoli nasvet, smo z veseljem in brez težav na razpolago, kljub temu da naša ekipa #ostajadoma.