Novo Obvestilo Evropske komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava

Avtorja: Špela Arsova, Luka Vitamvas

Evropska Komisija (v nadaljnjem besedilu: »Komisija«) je 8. februarja 2024 objavila novo obvestilo o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Unije (v nadaljevanjem besedilu: »Obvestilo«) in s tem po 27 letih posodobila napotke za opredelitev upoštevnega trga. Odkar je Komisija leta 1997 prvič objavila tovrstne napotke, so se trgi pod vplivom digitalizacije in družbenih ter okoljskih sprememb pospešeno spreminjali, zato se je pristop k opredeljevanju upoštevnih trgov v veliki meri razvijal skozi prakso Komisije in sodišč Evropske Unije. Ta razvoj se odraža tudi v Obvestilu, v katerem Komisija opisuje svoj prihodnji pristop k opredelitvi relevantnih trgov in se predvsem osredotoča na trge novih tehnologij. Posebej dobrodošlo je, da Komisija v Obvestilu uporablja praktičen pristop in skuša z navajanjem primerov iz svoje prakse razumevanje smernic približati podjetjem.

Pomen opredelitve upoštevnih trgov

Preden v nadaljevanju predstavimo nekatere ključne novosti v obravnavi upoštevnih trgov, naj najprej pojasnimo, zakaj sta predvidljivost in jasnost definicije upoštevnega trga pomembna faktorja pri presoji dovoljenosti združitev in prevzemov ter pri presoji dovoljenosti ravnanj podjetij na trgu.

Preden bo vaš pravni svetovalec lahko podal mnenje glede skladnosti določenega ravnanja podjetja na trgu, vas bo skoraj vedno najprej vprašal, kakšen je ocenjeni tržni delež podjetja na upoštevnem trgu. Tržni delež je namreč velikokrat pomemben vidik pri presoji, ali bi ravnanje podjetja lahko kršilo pravila konkurenčnega prava:

• Če predvidena transakcija pomeni koncentracijo, ki jo je potrebno priglasiti, bo lahko ta podvržena strožjemu pregledu konkurenčnih organov, če bo njena posledica skupni tržni delež nad določeno vrednostjo.
• Podjetje zaradi velikosti svojega tržnega deleža morda ne bo smelo vzpostaviti sistema ekskluzivne distribucije.
• Če bo tržni delež podjetja dovolj visok, se lahko šteje za podjetje s prevladujočim položajem, kar mu pri poslovanju nalaga še dodatne omejitve oz. obveznosti.
• Če bo tržni delež podjetja dovolj nizek, bo podjetje lahko uporabljalo nekatere prakse, ki bi bile sicer prepovedane.
• Tržne deleže je potrebno oceniti tudi pred načrtovanjem sodelovanja z obstoječimi ali potencialnimi konkurenti.

Jasna navodila glede opredelitve upoštevnih trgov so torej ključna, da podjetjem omogočijo realno oceno njihovega položaja (moči) na trgu in jim s tem zagotavljajo konkurenčno-pravno skladno poslovanje.

Novosti, ki jih prinaša Obvestilo

Upoštevni trg je potrebno opredeliti tako z vidika produktnega kot tudi geografskega trga. Nespremenjen ostaja osnovni pristop pri opredelitvi, ki temelji na zamenljivosti povpraševanja – če torej potrošniki brez težav zamenjajo en alternativni proizvod za drugega, je to znak, da med tema proizvodoma obstaja zamenljivost in torej spadata na isti proizvodni trg. Vendar pa Obvestilo, v nasprotju s prejšnjimi napotki Komisije, prinaša tudi nekaj novih (sodobnejših?) kriterijev.

Pomen »ne-cenovnih« elementov pri opredelitvi upoštevnega trga

Čeprav dvig cene še naprej ostaja v centru opredelitve medsebojno zamenljivih proizvodov, pa Obvestilo bolj poudarja tudi druge ne-cenovne dejavnike. Tako je v skladu z Obvestilom poleg cene proizvoda treba upoštevati tudi stopnjo inovativnosti in kakovosti, med katero spadajo trajnostnost, učinkovita raba virov, trajnost, vrednost in raznolikost možnih uporab proizvoda, možnost povezovanja proizvoda z drugimi proizvodi, posredovana podoba ali zagotovljena varnost in varstvo zasebnosti ter razpoložljivost. Največkrat je kot kritični ne-cenovni parameter poudarjena inovativnost in vlaganje v raziskave in razvoj (R&D), pri čemer ne gre zanemariti pričakovanih sprememb na določenem trgu (npr. farmacevtski proizvodi, za katere se pričakuje, da bodo kmalu na trgu – »pipeline proizvodi«).

Komisija dodatno pozornost posveča tudi obnašanju potrošnikov in njihovem odzivu na spremembe na trgu. Z razvojem vedenjske ekonomije je postalo jasno, da se potrošniki pri svojih izbirah ne odločajo vselej najbolj racionalno, saj odločitve večkrat sprejemajo pod vplivom različnih kognitivno psiholoških faktorjev.

Širitev geografskih trgov

S širitvijo EU, umikanjem mej med državami ter digitalizacijo in novimi načini ponujanja blaga in storitev se je začela širiti tudi definicija upoštevnega geografskega trga. Tako so definicije nekaterih trgov iz nacionalnih postopoma prešle k obsegu trga EGP ali celotnega sveta. Posledično Komisija vse več trgov definira kot globalnih.[1] Vse te spremembe upošteva tudi Obvestilo, ki vsebuje nove napotke opredelitve upoštevnega geografskega trga.[2]

Izhodišča za opredelitev nekaterih kompleksnejših trgov

Komisija v Obvestilu ločeno obravnava posamezne trge s posebnimi okoliščinami, ki so značilne za določene panoge, sektorje ali vrste trgov. Ena od bistvenih sprememb je možnost, da se pri opredelitvi upoštevnih trgov upošteva tudi pričakovane kratkoročne in srednjeročne strukturne spremembe na trgu. V obdobju pospešenega zelenega prehoda in avtomatizacije procesov s pomočjo umetne inteligence so takšne strukturne spremembe na trgih zagotovo realne.

Nadalje se Komisija osredotoča zlasti na pomembna novejša tržna področja:

• Znatne raziskave in razvoj – Kot že pojasnjeno zgoraj, Komisija v Obvestilu upošteva posebnosti visoko inovativnih panog, za katere so značilne pogoste in znatne raziskave in razvoj. Pomemben del inovacij so t .i. proizvodi v razvoju.

• Večstranske platforme – Obvestilo posebno poglavje namenja večstranskim platformam, tj. platformam, ki povezujejo dve ali več skupin strank, tako ponudnikov kot povpraševalcev (npr. platforme za nastanitve kot sta Airbnb ali Booking, plačilni sistemi, socialna omrežja in drugi ponudniki internetnih storitev) in kjer povpraševanje ene skupine uporabnikov vpliva na povpraševanje oz. ponudbo drugih skupin. Število uporabnikov večstranske platforme je tako pomembno, da bi stranke največkrat ostale na isti platformi, četudi bi se razvila druga, boljša platforma.[3] Po tem se trg večstranskih platform bistveno razlikuje od »običajnih« trgov, kjer bi povpraševalci brez zadržkov izbrali drugega ponudnika, ki bi na primer ponujal enak produkt za nižjo ceno.

Pri presoji konkurenčnega položaja in tržnega deleža podjetja v primeru večstranskih platform bo Komisija kot relevantne dejavnike upoštevala število (aktivnih) uporabnikov, število obiskov spletišča ali pretakanj vsebin, porabljen čas ali število gledalcev, število prenosov in posodobitev, število interakcij ali obseg ali vrednost transakcij, sklenjenih prek platforme (zlasti kadar je dostop do proizvodov večinoma zagotovljen po ničelni denarni ceni).

• Poprodajni trgi, paketi in (digitalni) ekosistemi – Pojem poprodajni trg je pogosto uporabljen za sekundarni trg proizvodov, ki so komplementarni ali povezani s primarnim (trajnim) proizvodom.[4] Tako so na primer nadomestni deli avtomobilov in njihove izboljšave poprodajni trg za trg avtomobilov (primarnega trajnega proizvoda). Obvestilo pojasnjuje, da obstajajo na splošno trije možni načini za opredelitev upoštevnih proizvodnih trgov za primarne in sekundarne proizvode: (a) kot sistemski trg, ki zajema primarni in sekundarni proizvod; (b) kot več trgov, tj. trg za primarni proizvod in ločeni trgi za sekundarne proizvode, povezane z posameznimi blagovnimi znamkami primarnega proizvoda; in (c) kot dva trga, tj. trg za primarni proizvod na eni strani in trg za sekundarni proizvod na drugi strani. Obvestilo navaja tudi kriterije, ki jih bo Komisija upoštevala pri razmejitvi trgov upoštevaje zgoraj navedene možnosti. Razmejitev ne bo nepomembna, saj bi opredelitev pod možnostjo (b) pomenila, da bo proizvajalec bolj verjetno imel prevladujoč položaj na ločenem trgu sekundarnega proizvoda določene znamke.

Posledice Obvestila na prihodnje odločanje organov za varstvo konkurence?

Obvestilo se sicer neposredno nanaša le na delo Komisije in za konkurenčnopravne organe držav članic ni zavezujoče. Ne glede na to pa je slovenska Agencija za varstvo konkurence (»AVK«), podobno kot ostali nacionalni organi za konkurenco, v preteklosti večinoma sledila tudi nezavezujočim smernicam Komisije, vključno z metodologijo opredelitve upoštevnih trgov. Uporaba smernic Komisije s strani AVK je bila potrjena tudi s slovensko sodno prakso.[5] Zato, četudi so smernice, ki jih v Obvestilu navaja Komisija, v večjem delu zgolj povzetek njenega pristopa do opredelitve trgov v zadnjih letih in oris njenega pristopa v prihodnje, lahko pričakujemo, da bo AVK upoštevala tudi nove napotke Komisije.

Zaključek

Obvestilo vsebuje celovit in posodobljen pregled pristopa k definiciji upoštevnih trgov in s tem predstavlja koristen doprinos k poenotenju in objektivnemu izvrševanju konkurenčnega prava. Kljub namenu zagotovitve večje predvidljivosti in transparentnosti pri presoji morebitnega omejevanja konkurence, pa Obvestilo Komisiji (najverjetneje namenoma) še vedno pušča široko polje proste presoje in fleksibilnosti. Zaradi tega bodo podjetja v bolj mejnih primerih verjetno še vedno težko našla natančne usmeritve za opredelitev upoštevnih trgov in bodo v praksi še naprej težko natančno določila velikost tržnega deleža ter posledično tudi težje ocenila skladnost svojih poslovnih praks s pravili konkurenčnega prava.

[1]  Tako izvršna podpredsednica Evropske Komisije Margrethe Vestager v pripombah na sprejetje Obvestila o opredelitvi trga z dne 8. februarja 2024.

[2] Komisija je zaradi navedenih razlogov v preteklih odločitvah iz globalnega trga na primer že izločila Kitajsko. Komisija, odločba z dne 6. februar 2019, M.8677 – Siemens/Alstom, točka 133.

[3] Yun, J. M. (november 2020), Overview of Network Effects & Platforms in Digital Markets. The Global Antitrust Institute Report on the Digital Economy 2.

[4] Waldman, M. (januar 2003). Durable Goods Theory for Real World Markets. Journal of Economic Perspectives, vol. št. 17, št. 1, str. 131–154.

[5] Upoštevajoč slovensko sodno prakso, ki v številnih sodbah omenja Obvestilo iz leta 1997, Agencija za varstvo konkurence smernicam Komisije posveča velik pomen. Glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. G 24/2011 z dne 27. januarja 2014, točka 51; sodbo Upravnega sodišča, opr. št. I U 423/2015-48, z dne 9. januarja 2018, točki 70 in 71; sodbo Upravnega sodišča, opr. št. I U 1868/2018-31 z dne 21. maja 2020, točka 17.