Korak naprej pri razvoju trga ponudnikov storitev množičnega financiranja

Avtor: Lenart Kmetič
Množično financiranje zagonskih in malih ter srednjih podjetij prek spletnih platform (kot je npr. Kickstarter) postaja vse bolj priljubljena in ustaljena oblika alternativnega financiranja. Kljub temu je bil trg ponudnikov storitev množičnega financiranja dolgo časa predmet samoregulacije ali različnih nacionalnih predpisov posameznih držav članic EU, ki so urejale to področje. Slednje je povečevalo tveganja investitorjev v projekte in vzpostavljalo številne negotovosti pri čezmejnem delovanju platform za zbiranje sredstev.
Z namenom vzpostavitve jasnejše pravne ureditve množičnega financiranja in spodbujanja čezmejnega financiranja je bila na ravni EU sprejeta Uredba (EU) 2020/1503 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937 (v nadaljevanju: »Uredba (EU) 2020/1503«). Slednja celovito ureja storitve množičnega financiranja, pri čemer lahko financiranje temelji na posojilih ali naložbenih instrumentih, ponudba za financiranje pa ne sme preseči 5 milijonov EUR. Skladno z Uredbo (EU) 2020/1503 lahko storitve množičnega financiranja opravljajo le pravne osebe, ki imajo sedežu v EU in so predhodno pridobile dovoljenje za opravljanje tovrstnih storitev. Uredba (EU) 2020/1503 prav tako vzpostavlja posamezne instrumente za zaščito vlagateljev (obveznost obveščanja in razkritja, 4-dnevno obdobje za razmislek itd.).
Pravni okvir za izvajanje določb Uredbe (EU) 2020/1503 je bil v Sloveniji vzpostavljen z Zakonom o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (v nadaljevanju: »ZIUPMFP«), ki je pričel veljati 12. oktobra 2022. Kljub temu, da ponudnike storitev množičnega financiranja že temeljito ureja Uredba (EU) 2020/1503, pa je bila z določbami ZIUPMFP dodatno urejena odgovornost lastnika posameznega projekta in ponudnika storitev množičnega financiranja.
Slovenski zakonodajalec je kot pristojni organ za izvajanje določb Uredbe (EU) 2020/1503 določil Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki hkrati deluje tudi kot nadzorni organ in ima tako pristojnost izrekanja posameznih nadzornih ukrepov. Z ZIUPMFP so bile prav tako določene globe za kršitve Uredbe (EU) 2020/1503, ki za pravno osebo znašajo med 2.500 in 250.000 EUR (od 10.000 do 500.000 EUR za srednjo ali veliko gospodarsko družbo) ter za samostojnega podjetnika med 2.500 in 150.000 EUR. Z globo od 1.250 do 10.000 EUR se lahko kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika. V primeru hujših kršitev pa se lahko pravna oseba kaznuje z globo v višini vsaj (i) 500.000 EUR ali 5 % skupnega letnega prometa oziroma (ii) dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, če ta znesek presega predhodno naveden znesek. Skladno z določbami ZIUPMFP se lahko tudi v hitrem postopku izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.