Kakšne so meje državnih pomoči v času pandemije COVID-19?
Avtor: Matjaž Verbič
V času izbruha pandemije koronavirusa (COVID-19) in razglašenih izrednih razmer se, takoj za skrbjo za zdravje ljudi in delovanje zdravstvenega sistema, pojavi skrb za stabilnost ekonomskega sistema. Postavlja se pereče vprašanje, kako pomagati podjetjem in posameznikom, ki bodo zaradi krize močno prizadeti. Gospodarstvo se namreč v trenutnih razmerah sooča s šokom pri dobavah zaradi motenj v dobavnih verigah, šokom pri povpraševanju zaradi manjšega povpraševanja potrošnikov ter z negativnimi učinki negotovosti na naložbene načrte in učinki likvidnostnih omejitev v podjetjih.
Ena od rešitev za omilitev krizne situacije je državna pomoč podjetjem, ki je sicer v pravu EU načeloma prepovedana. Prvi odstavek 107. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU) določa, da je »vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami«. V določenih okoliščinah pa so državne pomoči dovoljene: tako npr. točka b) tretjega odstavka 107. člena PDEU določa izjemo v obliki pomoči za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članic. Državna pomoč je združljiva z notranjim trgom tudi takrat, kadar je namenjena povrnitvi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki (točka b) drugega odstavka 107. člena PDEU).
Evropska komisija (EK) je 13. marca 2020 objavila »Sporočilo o usklajenih ekonomskih odzivih na izbruh COVID-19«, v katerem sporoča, da izbruh epidemije COVID-19 predstavlja izjemen in nepredvidljiv dogodek, ki ima razsežen vpliv na gospodarstvo, in kot takšen pomeni izjemen dogodek v smislu zgoraj omenjene izjeme v PDEU. Na tej podlagi lahko države članice sprejemajo ukrepe, ki so v korist vseh podjetij (odlog davkov ali subvencioniranje dela za krajši delovni čas v vseh sektorjih) in ne spadajo v okvir pravil o državni pomoči. Podjetjem lahko država dodeli tudi nadomestilo za škodo, ki je neposredno povzročena zaradi izbruha COVID-19. To je lahko koristno za podporo posebno prizadetim sektorjem, kot so promet, turizem, gostinstvo in trgovina.
Nadalje je EK, na podlagi izjeme točke b) tretjega odstavka 107. člena PDEU, dne 19. marca 2020 sprejela »Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19«. Na podlagi tega sporočila EK lahko države članice pod določenimi pogoji dodelijo pet vrst državnih pomoči, in sicer (i) pomoč v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil ali davčnih ugodnosti, ki ne presegajo 800.000,00 EUR na podjetje, (ii) pomoč v obliki poroštev za posojila, (iii) pomoč v obliki subvencioniranih obrestnih mer za posojila, (iv) pomoč v obliki jamstev in posojil, usmerjenih prek kreditnih institucij ali drugih finančnih institucij ter (v) kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov. Podoben ukrep t.i. začasnega mehanizma je EK uporabila tudi leta 2008 ob izbruhu svetovne finančne krize.
Mehanizem začasnih državnih pomoči bo ostal v veljavi do decembra 2020; zgoraj omenjene pomoči se torej lahko priglasijo do konca leta. Poleg tega je EK ustanovila posebno skupino za odzivanje na posledice COVID-19, ki bo pomagala pri usklajevanju med državami članicami in zagotavljala pomoč.
Pravila EU o državni pomoči torej predvidevajo različne izjeme, ki nacionalnim vladam omogočajo podporo podjetjem, ki jih je prizadela kriza epidemije COVID-19. Za učinkovito uporabo teh izjem je za vlade in podjetja bistvenega pomena, da že v zgodnji fazi postopka upoštevajo parametre, določene s pravili o državnih pomočeh. Zato je izrednega pomena, da podjetja, ki razmišljajo o državni pomoči, v svoje ekipe čim prej vključijo strokovnjake, ki jim bodo ustrezno svetovali.
