Lastništvo v podjetjih v primeru smrti družbenika

Lastništvo v podjetjih v primeru smrti družbenika

Avtorja: Petra Zvržina, Ažbe Tušar

V zadnjih mesecih smo gotovo večkrat tudi sami razmišljali o svoji umrljivosti in o tem, kako se bodo nadaljevale reči, ki smo jih pričeli. Če smo lastniki podjetij, se sprašujemo tudi, kako bodo ta poslovala v prihodnje in kako bo z njihovim lastništvom.

Kako je torej z lastništvom v podjetjih v primeru smrti družbenika in kako ga urediti? Možnosti imamo vedno dve – ne storiti ničesar ali nekaj ukreniti. V tem prispevku bomo predstavili, kaj se zgodi, če se odločimo za prvo opcijo.  V naslednjem prispevku pa se bomo osredotočili na proaktivni vidik – kaj lahko storimo, da se po smrti v kar največji meri upošteva naša volja.

Dedovanje poslovnega deleža je mogoče na podlagi zakona ali na podlagi oporoke (tj. enostranski pravni posel, s katerim zapustnik postavi dediča ali več dedičev svojega premoženja). Če zapustnik torej ne ukrene ničesar in oporoke ni, nastopi zakonito dedovanje, na podlagi katerega se deduje po naslednjih dednih redih:

  • Prvi dedni red: potomci in zakonec pokojnika po enakih delih;
  • Drugi dedni red: (v kolikor ni potomcev) starši in zakonec pokojnika. Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine;
  • Tretji dedni red: (v kolikor ni potomcev niti zakonca ali staršev) stari starši pokojnika. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Prehod premoženja nastopi že s trenutkom smrti zapustnika. Poslovni delež tako ob smrti pripade dedičem (ob predpostavki, da zapustnik ni napravil oporoke), kar pomeni, da so dediči takrat že družbeniki ali soimetniki poslovnega deleža in morajo z družbo upravljati. Če je teh več, dedujejo dedni delež skupno – postanejo soimetniki deleža, kar pomeni, da nastane dediščinska skupnost. Do delitve dediščine tako dediči upravljajo in razpolagajo s poslovnim deležem skupno in soglasno, kar pomeni, da je lahko tak način upravljanja družbe precej zahteven. Če bi bile v družbi potrebne določene aktivnosti (npr. imenovanje novega direktorja, odobritev poslov s strani skupščine, itd.), dediči pa z družbo ne upravljajo ustrezno, je to lahko v nekaterih primerih družbi v škodo.

Velja opozoriti tudi, da se dediči lahko dediščini tudi odpovejo z nepreklicno izjavo, ki načeloma velja tudi za potomce. Posledica odpovedi je namreč, da dediči ne odgovarjajo za morebitne dolgove zapustnika. Če dedičev, ki bi dedovali, ni in se tudi po pozivu sodišča v roku enega leta ne zglasi nihče, ki bi lahko uveljavljal pravico do dediščine, poslovni delež v podjetju postane lastnina Republike Slovenije, ki podjetje načeloma (lahko) likvidira.

Pri delitvi zapuščine se dediči lahko v praksi odločijo za delitev skupnega deleža na poslovnem deležu, s čimer skupnost preneha in nastane solastnina. Poslovni delež se lahko razdeli na več poslovnih deležev, lahko pa se en dedič odloči, da bo preostalim povrnil vrednost njihovih deležev in sam ostal imetnik poslovnega deleža.

Če se osredotočimo na družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), bo v primeru enoosebne družbe (družbe, v kateri je le en družbenik oziroma en poslovni delež) delitev skupnega deleža povzročila, da bo družba postala večosebna in bodo družbeniki morali skleniti novo družbeno pogodbo, saj akt o ustanovitvi enoosebne družbe ne bo več zadoščal. V primeru d.o.o., kjer je bilo že ob zapustnikovi smrti več poslovnih deležev oziroma več družbenikov, pa bodo ti pridobili več novih družbenikov, kar lahko povzroči spremembo v razmerju »moči« družbenikov.

Torej, brez zapustnikove aktivnosti njegov poslovni delež načeloma pripade njegovim zakonitim dedičem, na njih pa je odločitev, kako bodo v nadaljevanju ravnali s skupno lastnino, če jo bodo sploh sprejeli. Vsekakor pa je v zapuščinskem postopku med dediči mogoče skleniti dedni dogovor (poravnavo) o tem, kako točno se bo razdelil poslovni delež.

Če družbenik torej ne izrazi svoje poslednje volje z oporoko,  ga lahko že v času življenja spremlja negotovost o tem, kaj se bo po smrti zgodilo z njegovim poslovnim deležem in posredno tudi z družbo. Kaj lahko nekdo stori, da to negotovost vsaj do neke mere zmanjša, pa bo predmet naslednjega dednopravnega prispevka.

Arhiv