Obvezna izvedba glavne obravnave v upravnem sporu

Obvezna izvedba glavne obravnave v upravnem sporu

Avtor: Žiga Novak

Vrhovno sodišče RS je v sklepu št. X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020 zavzelo stališče, da je tudi v upravnem sporu izvedba glavne obravnave obvezna, na njej pa se bo tako poleg pravnih vprašanj ugotavljalo tudi dejansko stanje. Odločitev Vrhovnega sodišča RS sledi odločitvam Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki sta se nedavno ravno tako izrekli o vprašanju obveznosti izvedbe glavne obravnave v upravnem sporu.

Upravno sodišče v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Glede na določila Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) bi Upravno sodišče že pred sprejemom omenjene odločitve Vrhovnega sodišča RS praviloma moralo opraviti glavno obravnavo, vendar so bile glavne obravnave v upravnem sporu v praksi zelo redko izvedene. Do sedaj se je namreč Upravno sodišče namesto razpisa glavne obravnave praviloma raje odločilo za uporabo katere od zakonsko določenih izjem (npr. obravnave ni bilo treba izvesti v primeru, da je bilo dejansko stanje med strankama sporno, vendar so stranke navajale zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih sodišče ne more upoštevati ali pa niso pomembni za odločitev), po katerih lahko odloči na seji. Pričakovati pa je, da se bo način odločanja Upravnega sodišča po sprejemu odločitve Vrhovnega sodišča RS bistveno spremenil.

Vrhovno sodišče RS je namreč presodilo, da je Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja ni izvedlo glavne obravnave, bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu in nedopustno poseglo v pravice stranke do glavne obravnave, ki je ena izmed pravic do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Postavilo se je na stališče, da je izjema, ki kljub spornemu dejanskemu stanju omogoča Upravnemu sodišču, da odloči na seji, neustavna. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da te določbe Upravno sodišče pri odločanju v upravnem sporu ne sme več uporabiti, s tem pa bo strankam zagotovljeno, da bodo ob ustreznem vodstvu glavne obravnave tudi na prvem naroku za glavno obravnavo lahko uresničevale svojo pravico do nadaljnjega navajanja dejstev in predlaganja dokazov. S tem ko bo izvedlo glavno obravnavo, bo lahko Upravno sodišče izkoristilo tudi možnost, da v primeru spornega dejanskega stanja samo odloči o tem, da bo izvedlo za odločitev pomembne dokaze, tudi če jih stranke niso predlagale.

Vrhovno sodišče RS sicer še vedno dopušča, da Upravno sodišče v primeru, da so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo katere izmed preostalih izjem (npr. če dejansko stanje med strankama ni sporno), odločitev sprejme na seji, vendar mora to odločitev v sodbi jasno in izrecno obrazložiti.

Glede na navedeno je pričakovati, da se pravilo o obvezni izvedbi glavne obravnave v upravnih sporih ne bo več uporabljalo zgolj kot izjema, temveč bo to postalo pravilo.  Bistveno povečano število glavnih obravnav pred Upravnim sodiščem se bo po eni strani odrazilo v učinkovitejšem sodnem varstvu zoper odločitve državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, po drugi strani pa najverjetneje tudi v precej daljšem trajanju teh postopkov.

Arhiv