Predlog novele stvarnopravnega zakonika – lažje upravljanje s stvarjo v solastnini?

Dne 20. 6. 2019 je Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije objavilo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Predlog zakona med drugim v 3. členu določa dopolnitev obstoječega 67. člena SPZ tako, da dodaja nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, lahko sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega okvire rednega upravljanja. Pri odločanju sodišče upošteva zlasti lastnost stvari, interese solastnikov, možnost učinkovitega upravljanja drugih solastnikov s to stvarjo in višino odmene, ki bi jo dobili solastniki v primeru razpolaganja s celotno stvarjo.«

Predlagana dopolnitev je posledica dejstva, da so določbe trenutno veljavnega Stvarnopravnega zakonika glede upravljanja stvari v solastnini pomanjkljive. Ker je nerazumno pričakovati, da bodo solastniki o vseh poslih upravljanja dosegli soglasje, trenutno veljavni Stvarnopravni zakonik loči med posli rednega upravljanja in posli, ki redno upravljanje presegajo. Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku. Pri poslih, ki presegajo redno upravljanje, takšne možnosti za nadomestno odločanje sodišča ni, temveč ima vsak solastnik pravico, da v takšnem primeru zahteva delitev stvari in s tem prenehanje solastniškega razmerja (69. in 70. člen SPZ). To je z vidika ekonomskih interesov solastnikov redko smotrno.

Problematika solastništva se še posebej izraža pri upravljanju nepremičnin, pri čemer posebno težo nosi dejstvo, da je v Sloveniji veliko število nepremičnin v solastnini več lastnikov. Nekateri izmed njih so neaktivni oziroma celo neznani. V takšnih primerih je upravljanje z nepremičnino v širšem smislu – torej oprave drugih ravnanj, ki presegajo posle rednega upravljanja, npr. oddaja v najem – še dodatno oteženo.

Predlagana dopolnitev bi solastnikom, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, omogočila, da sodišču predlagajo »odobritev« posla, ki presega redno upravljanje. Odločitev sodišča bi nadomestila sicer zahtevano soglasje vseh solastnikov.

Če bo predlagana sprememba sprejeta, se postavlja vprašanje, kako bodo v praksi postopala sodišča. Predlagani kriteriji kažejo na individualiziran in restriktiven pristop, kar se ob upoštevanju, da gre za poseg v lastninsko pravico kot ustavnopravno kategorijo, zdi primerno.

Vir: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stvarnopravnega zakonika z dne 18. 6. 2019