Bela knjiga o obravnavi izkrivljajočih učinkov tujih subvencij na enotni trg EU

Bela knjiga o obravnavi izkrivljajočih učinkov tujih subvencij na enotni trg EU

Avtorica: Špela Remec

Evropska komisija je 17. junija 2020 objavila Belo knjigo o obravnavi izkrivljajočih učinkov tujih subvencij na enotni trg EU. Razlog za pobudo regulacije subvencij, ki jih vlade tretjih držav dodeljujejo svojim podjetjem, ki nato nastopajo na trgu EU, je predvsem izkrivljanje konkurence na trgu EU, do katerega lahko prihaja, ker za podjetja iz držav izven EU ne veljajo pravila EU o državnih pomočeh. Namen ukrepov je ubraniti evropska podjetja pred neupravičenim konkurenčnim pritiskom podjetij financiranih s strani tretjih držav in zaščita t.i. evropskih šampionskih podjetij.

Bela knjiga bo skupaj z rezultati javnega posvetovanja služila kot podlaga za pripravo zakonodajnih predlogov na področju regulacije učinkov tujih subvencij na trg EU. Po načrtih Komisije naj bi bila ustrezna zakonodaja sprejeta v letu 2021.

Komisija v Beli knjigi izpostavlja predvsem naslednje težave v povezavi z učinki tujih subvencij na trg EU:

  • Pravila EU o državnih pomočeh veljajo le za podjetja iz EU, medtem ko podjetja iz tretjih držav s temi pravili niso omejena.
  • Če podjetje iz EU nadzoruje podjetje ali vlada iz tretje države, lahko izkoristi subvencije tretje države tudi v zvezi s svojim poslovanjem na trgu EU, kar predstavlja neutemeljeno prednost v primerjavi s podjetji, ki jih nadzorujejo podjetja ali vlade iz EU ter so omejena s predpisi EU o državnih pomočeh.
  • Podjetja, ki so subvencionirana s strani tretjih držav, lahko v postopkih javnih naročil na območju EU ponudijo bolj konkurenčno ceno kot ponudniki oz. podjetja, ki so omejena s predpisi EU o državnih pomočeh.

Zgoraj navedene pomisleke želi Komisija nasloviti z novo zakonodajo o regulaciji tujih subvencij, za katero predlaga tri možne module, ki jih je mogoče medsebojno kombinirati:

  • Modul 1 (splošni instrument za nadzor trga): Ta modul vključuje možnost, da nadzorni organi (na ravni EU ali ravni posamezne države članice) uvedejo preiskavo v primeru suma, da podjetje v EU prejema tujo subvencijo, in v primeru potrditve tega suma izrečejo ustrezne ukrepe za odpravo izkrivljajočega učinka, kot so izravnalna plačila ter strukturni oziroma vedenjski ukrepi. Ta možnost bi se lahko uporabila, če bi določeno podjetje v zadnjih treh letih od tretje države prejelo subvencije v višini 200.000 EUR ali več.
  • Modul 2 (prevzemi podjetij v EU): Predvidena je obvezna priglasitev prevzemov s strani podjetij, ki so prejela finančno podporo tretje države, če je hkrati presežen prag letnega prometa prevzetega podjetja v predhodnem letu vsaj 100 milijonov EUR oz. gre za premoženje, ki bi v prihodnosti v EU lahko generiralo velik promet. Izvedba predmetnih transakcij pred zaključkom pregleda ne bi bila dovoljena. Če bi se izkazalo, da je prevzem omogočila tuja subvencija in bi se s tem izkrivljal enotni trg, bi bilo mogoče prevzem prepovedati ali pa zahtevati določene zaveze priglasitelja, ki bi lahko učinkovito odpravile izkrivljanje.
  • Modul 3 (postopki javnega naročanja v EU): Ponudniki bi morali naročniku ob oddaji ponudbe priglasiti finančne prispevke, ki so jih sami ali njihovi konzorcijski partnerji, podizvajalci ali dobavitelji prejeli od tretjih držav v obdobju zadnjih treh let pred zadevnim postopkom javnega naročila. Če bi se po preiskavi pristojnih nadzornih organov države članice izkazalo, da gre za tujo subvencijo in bi bil postopek javnega naročanja zaradi tega izkrivljen, bi bil ponudnik med drugim lahko izključen iz zadevnega postopka javnega naročanja in potencialno tudi iz bodočih postopkov javnega naročanja naročnika za obdobje do treh let.

Ukrepi iz predlaganih modulov bi nedvomno podaljšali in podražili prevzeme evropskih podjetij s strani investitorjev iz tretjih držav oz. investitorjev financiranih s strani tretjih držav, otežili poslovanje podjetij iz tretjih držav na evropskem trgu, vključno s sodelovanjem v postopkih javnih naročil, ter povzročili dodatno delo za nadzorne organe.

Javno posvetovanje o predmetnih vprašanjih je Komisija za vse zainteresirane odprla do 23. septembra 2020.

Arhiv