SPREJET PETI KORONA ZAKON

SPREJET PETI KORONA ZAKON

Avtorici: Darja Miklavčič, Karin Dodič

Državni zbor je 15. oktobra 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) ali tako imenovani PKP5 oz. peti protikorona paket (v nadaljevanju: »peti korona zakon«). Gre za peti sveženj ukrepov, katerega nosilec je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Peti korona zakon zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture. Veljati bo pričel naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

V nadaljevanju predstavljamo ključne ukrepe na področju delovnega prava ter nekatere druge pomembnejše točke tega zakona.

1. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva

Trajanje ukrepa

V primeru odrejene karantene v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB) ali v skladu s petim korona zakonom: 1. oktober – 31. december 2020 z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.

Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače prav tako za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje odrejene karantene delavca traja po tem datumu.

V primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka (delavec – starš otroka ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje) zaradi izrečenega ukrepa karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole: 1. september – 31. december 2020 z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.

Upravičeni delodajalec

Delodajalec lahko uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca za delavce, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela in jim delodajalec ne more organizirati dela na domu, ter za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka do vključno 5. razreda osnovne šole oz. otroka s posebnimi potrebami zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.

Postopek uveljavljanja povračila

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: »ZRSZ«) v osmih dneh od uveljavitve petega korona zakona, če ukrep uveljavlja za čas pred uveljavitvijo petega korona zakona, oziroma v osmih dneh od pričetka delavčeve odsotnosti. Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače.

Obveznosti delodajalca

Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plač delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za vsa obvezna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

Pravice in obveznosti delavcev
Višina nadomestila

Višina nadomestila plače je odvisna od razloga delavčeve odsotnosti in znaša:

  • 100% nadomestila plače: delavec, ki mu je odrejena karantena v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB) ali v skladu s petim korona zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca;
  • 80% povprečne mesečne plače za polni delovni čas: delavec, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo iz države, ki se je ob njegovem odhodu nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu, delavec, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB) ali v skladu s petim korona zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo izven opravljanja dela, in delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka;
  • 50% plačila, ki bi ga prejel, če bi delal in minimalno 70% minimalne plače: delavec, ki odide v državo na rdečem seznamu in je delodajalca najmanj en dan pred odhodom s pisno izjavo obvestil, da odhaja v državo na rdečem seznamu iz naslednjih osebnih okoliščin:
    • smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
    • smrt staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
    • rojstvo otroka,
    • vabilo na sodišče.
  • 0% nadomestila plače: delavec, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in zanj ne pride v poštev nobena od zgoraj naštetih izjem.

Določena posebna pravila so predvidena za delavce, ki v času odsotnosti pridobijo pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, oz. za tiste, ki v času odsotnosti začnejo delati krajši delovni čas na podlagi posebnih predpisov.

Obveznosti delavca

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena, ter v treh dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu.

V primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole mora delavec delodajalca najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga obvestiti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače, izvajanjem pogodbe, inšpekcijski nadzor

Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem petega korona zakona. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zgoraj navedenih ukrepov opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

2. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Pogoji za uveljavljanje tega ukrepa ostajajo enaki kot v prejšnjih interventnih predpisih. Na kratko jih povzemamo v nadaljevanju.

Trajanje ukrepa

1. oktober- 31. december 2020 z možnostjo podaljšanja za obdobje največ šest mesecev, a ne dlje kot do 30. junija 2021.

Upravičeni delodajalec

Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

  • neposredni ali posredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marec 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki (tj. čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo) v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo dosežen, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Do ukrepa so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja, opredeljenega zgoraj, in imajo status humanitarne ali invalidske organizacije.

Postopek uveljavljanja povračila

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po petem korona zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, oz. v osmih dneh od uveljavitve petega korona zakona za delavce, katerim je ukrep odrejen pred uveljavitvijo slednjega. Vlogo je možno vložiti najpozneje do 15. decembra 2020.

Obveznosti delodajalca

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače in ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delavca pozove, da se vrne na delo, mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ. V nasprotnem primeru mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po petem korona zakonu ali predhodnih interventnih predpisih.

Pravice in obveznosti delavcev

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in za katerega delodajalec prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, načeloma ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo, pri čemer določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu (o tem mora delodajalec predhodno obvestiti ZRSZ).

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1).

V času odrejenega čakanja na delo se lahko delavec v skladu z določbami Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se vključi v ukrepe, zagotovljene prijavljenim iskalcem zaposlitve.

Višina nadomestila

Nadomestilo plače znaša 80 % povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti, vendar ne manj, kot znaša minimalna plača.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Določena posebna pravila so predvidena za delavce, ki v času odsotnosti pridobijo pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, oz. za delavce, ki v času odsotnosti začnejo delati krajši delovni čas na podlagi posebnih predpisov.

Višina in postopek ter način uveljavljanja povračila nadomestila plače

Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80 % izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 EUR (bruto I).

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z Zakonom o finančni upravi (ZFU), ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Prav tako se šteje, da delodajalec ne izpolnjuje teh obveznosti, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
  • nad katerim je uveden postopek stečaja ali se nahaja v likvidacijskem postopku.

Delodajalec, ki prejema sredstva, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopek likvidacije po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) v obdobju:

  • prejemanja sredstev in
  • po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače in inšpekcijski nadzor

Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zgornjih ukrepov opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

3. Podaljšanje ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa

Peti korona zakon določa, da lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga izda najkasneje do 20. decembra 2020, ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa iz Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki je trenutno predviden do 31. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest mesecev (vendar ne dlje kot do 30. junija 2021).

4. Začasni ukrepi za samozaposlene in mikro podjetja

4.1. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

Trajanje ukrepa

1. oktober – 31. december 2020 z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev.

Upravičenec

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve petega korona zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:

  • samozaposleni, ki je na dan uveljavitve petega korona zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: »ZPIZ-2«),
  • družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve petega korona zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2, in
  • kmet, ki je na dan uveljavitve petega korona zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki (tj. čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila za starševsko varstvo) upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Do temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.

Višina izredne pomoči

Izredna pomoč znaša 1.100 EUR na mesec oziroma 700 EUR na mesec za samozaposlene v kulturi oziroma 940 EUR na mesec za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence, ki so vložili vlogo za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (točka 4.2.) se za posamezen mesec zmanjša za višino izplačanega delno povrnjenega izgubljenega dohodka.

Če upravičenec za posamezni mesec v zavarovanje ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči.

Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Vračilo mesečnega temeljnega dohodka

Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, mora v naslednjih primerih prejeto pomoč vrniti:

  • če je od uveljavitve petega korona zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, morajo upravičenci o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: »FURS«). Prejeta sredstva mora upravičenec vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz petega korona zakona do dneva vračila,
  • če upravičenec naknadno ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja upada prihodkov. V tem primeru mora upravičenec obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020, sicer se obračunajo zakonske zamudne obresti.

4.2. Delno povrnjen izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene in nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka

Trajanje ukrepa

1. september – 31. december 2020 z možnostjo podaljšanja za obdobje največ šest mesecev.

Upravičenec

Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:

  • samozaposleni, ki je na dan uveljavitve petega korona zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,
  • družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve petega korona zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2, in
  • kmet, ki je na dan uveljavitve petega korona zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.
Višina delno povrnjenega izgubljena dohodka

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 EUR za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 EUR za 10 dni, 500 EUR za 20 dni in 750 EUR v enem mesecu.

Če je oseba upravičena do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, za isto obdobje ni upravičena do povrnitve izgubljenega dohodka.

Delno povrnjeni izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

5. Drugo

Odsotnost z dela brez obiska zdravnika

Delavec je lahko z dela zaradi bolezni odsoten brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni skupaj (v nadaljevanju: »kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni«), in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavec je dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V času odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. V nasprotnem primeru ni upravičen do nadomestila plače.

Če izbrani osebni zdravnik ugotovi, da je delavec tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. V primeru, ko je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni, pa je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena.

Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Ukrep velja do 31. decembra 2020 z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.

Testiranje zaposlenih na COVID-19

V obdobju do 30. junija 2021 (z možnostjo  podaljšanja za obdobje šest mesecev) se plačilo testa na SARS-CoV-2, na katerega delodajalec napoti delavca, ne šteje za boniteto delavca.

Mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2

Peti korona zakon predvideva tudi vzpostavitev aplikacije za mobilne telefone, ki je namenjena obveščanju uporabnikov o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2. Uporaba mobilne aplikacije je prostovoljna.

Množično vrednotenje nepremičnin

Peti korona zakon predlaga, da se za potrebe ugotavljanja pravic iz javnih sredstev ukrep začasne zamrznitve podatkov o posplošenih vrednosti nepremičnin, ki se upoštevajo v teh postopkih, na presečno stanje 26. marca 2020 (ki odraža trg nepremičnin na dan 31. marec 2017), podaljša do dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi 20. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin. Do tega dne se v sistemu Geodetske uprave tudi še vedno prikazuje podatek o posplošeni tržni vrednosti, določeni 26. marca 2020 (ki odraža trg nepremičnin na dan 31. marec 2017), in se torej vrednosti, ki so bile pridobljene z zadnjim že izvedenim vrednotenjem, ne objavijo.

Podaljšanje ukrepa prevzema poroštvene obveznosti

Ukrep, s katerim Republika Slovenija prevzame poroštveno obveznost skladno z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), se uporablja še za kreditne pogodbe, sklenjene najkasneje do 30. junija 2021.

Možnost podaljšanja veljavnosti turističnih bonov

Peti korona zakon daje vladi možnost podaljšati veljavnost turističnih bonov za maksimalno obdobje 12 mesecev.

Arhiv