Alternativna prezgodnji menjavi blaga: Izboljšanje položaja potrošnikov s pravico do popravila

Alternativna prezgodnji menjavi blaga: Izboljšanje položaja potrošnikov s pravico do popravila

Avtorica: Ema P. Končan

 

Prezgodnja odstranitev potrošniškega blaga uničuje naše okolje. Za primer[1], to povzroči 261 milijonov ton ekvivalenta emisij ogljikovega dioksida, porabi 30 milijonov ton virov in v EU vsako leto ustvari 35 milijonov ton odpadkov naših že tako obremenjenih odlagališčih. Vendar tega ne plačuje samo planet, temveč tudi potrošniki, ki na leto izgubijo kar 12 milijard evrov, ker se odločijo za zamenjavo blaga, namesto da bi ga popravili Ne gre le za okoljski problem, temveč za finančno in etično dilemo, ki se jo je EU končno odločila nasloviti.[2]

 

Evropski parlament je v torek, 23. aprila 2024, sprejel direktivo o tako imenovani „pravici do popravila” za potrošnike. Nova pravila krepijo pravico do popravila, njihov cilj je zmanjšati količino odpadkov in okrepiti sektor popravil z lažjim in stroškovno učinkovitejšim popravilom blaga.

 

Temelj nove zakonodaje so štiri ključna načela, ki zagovarjajo popravilo namesto zamenjave:

 

  • Obveznost proizvajalcev, da po izteku zakonskega jamstva proizvode popravijo

Nova pravila zagotavljajo, da proizvajalci nudijo pravočasne in stroškovno učinkovite storitve popravila, hkrati pa potrošnike obveščajo o njihovi pravici do popravila. Če je izdelek popravljen v okviru garancije, bodo potrošniki deležni dodatnega enoletnega podaljšanja zakonskega jamstva, kar jih bo spodbudilo, da se namesto za zamenjavo odločijo za popravilo.

 

Tudi po izteku garancije bodo proizvajalci dolžni popraviti gospodinjske pripomočke, kot so pralni stroji, sesalniki in pametni telefoni, ki jih je tehnično mogoče popraviti v skladu z zakonodajo Evropske unije. Seznam kategorij izdelkov, ki jih je mogoče popraviti, se lahko sčasoma razširi. Poleg tega si lahko potrošniki med popravilom svoje naprave izposodijo nadomestno napravo. Če izdelka ni mogoče popraviti, lahko kot alternativo izberejo obnovljeno napravo.

 

  • Dostop do rezervnih delov, orodij in informacij o popravilih za potrošnike

Namen pravil je okrepiti trg popravil v EU in zmanjšati stroške popravil za potrošnike. Proizvajalci bodo morali nadomestne dele in orodja ponujati po razumnih cenah, prepovedano pa jim bo uporabljati pogodbene pogoje ali taktike glede strojne in programske opreme, ki ovirajo popravila. Zlasti ne bodo smeli omejevati neodvisnih serviserjev pri uporabi rabljenih ali 3D-natisnjenih rezervnih delov, prav tako ne bodo smeli zavrniti popravila izdelka zgolj iz ekonomskih razlogov ali zato, ker ga je pred tem popravil že nekdo drug.

 

  • Spodbude za izbiro popravila

Da bi popravila postala dostopnejša, bo morala vsaka država članica sprejeti vsaj en ukrep za spodbujanje popravil. Ti ukrepi lahko vključujejo spodbude, kot so kuponi in skladi za popravila, izvajanje informacijskih kampanj in tečajev popravljanja ter podpora za lokalne prostore, kjer bodo potekala popravila.

 

  • Pomoč potrošnikom pri iskanju lokalnih servisov in trgovin, ki prodajajo obnovljeno blago

Za poenostavitev postopka popravila za potrošnike bo na voljo evropskim obrazcem z informacijami o popravilu. Ta obrazec bo potrošnikom pomagal pri ocenjevanju in primerjanju storitev popravil, saj bo vseboval podrobnosti, kot so opis napake, stroški popravila in predvideno trajanje. Poleg tega bo vzpostavljena evropska spletna platforma s posameznimi razdelki za vsako državo. Ta platforma bo služila kot osrednji vir, ki bo potrošnikom pomagal pri iskanju lokalnih popravljalnic, prodajalcev prenovljenega blaga, kupcev izdelkov z napako ter lokalne pobude, kot so kavarniške popravljalnice.

 

Kaj sledi?

Ko bo direktiva uradno potrjena s strani Sveta in objavljena v Uradnem listu EU, bodo imele države članice 24 mesecev časa, da jo prenesejo v svoje nacionalne zakonodaje. Ta korak pomeni pomemben napredek pri spodbujanju trajnostnih praks in pospeševanju gospodarstva popravil v Evropski uniji.

 

[1] Podatke je zagotovila Evropska komisija.

[2] Zakonodaja se neposredno odziva na zahteve državljanov, kot je bilo izraženo na Konferenci o prihodnosti Evrope, na primer vzpostavitev platforme za popravilo; uvedba ukrepov za spodbujanje pravice do popravila in dostopa do rezervnih delov; sprejetje ukrepov EU za spodbujanje potrošnikov k daljši uporabi proizvodov; ter obravnavanje načrtovane zastarelosti in zagotavljanje pravice do popravila.

Arhiv