Tuje državne pomoči po novem podvržene regulaciji

Tuje državne pomoči po novem podvržene regulaciji

Avtor: Miha Hočevar

Dne 28. 11. 2022 je bila na nivoju Evropske unije (»EU«) sprejeta Uredba o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg (»Uredba«), s katero želi EU učinkovito nasloviti problematiko tujih subvencij, ki na notranjem trgu lahko ustvarijo neenake konkurenčne pogoje.

Enotni EU trg evropskim in tujim podjetjem omogoča, da si v pogojih čiste konkurence medsebojno konkurirajo na podlagi uspešnosti, torej pod predpostavko, da so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji. Posebno področje protikonkurenčnih ravnanj so državne pomoči, ki so načeloma prepovedane. Čeprav ima pravo EU v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju EU predviden sistem nadzora nad državnimi pomočmi, pa se slednji lahko uporablja le, kadar sporno finančno podporo dodeli država članica EU.

Kljub pomanjkanju zanesljivih podatkov o subvencijah, ki jih dodelijo tretje države, je bilo v zadnjih letih vedno več primerov, v katerih se je zdelo, da so tuje subvencije olajšale prevzem EU podjetij, vplivale na investicijske odločitve, izkrivljale trgovino s storitvami ali kako drugače vplivale na ravnanje njihovih upravičencev na trgu EU v škodo poštene konkurence.[1] Nedavno poročilo Evropskega računskega sodišča npr. ugotavlja, da bi določene subvencije, ki jih je nekaterim podjetjem dodelila Ljudska republika Kitajska, pomenile državno pomoč, če bi jih dodelila država članica EU, in zaključilo, da lahko zaradi takšne različne obravnave na notranjem trgu EU pride do izkrivljanja konkurence.[2]

Z namenom odprave obravnavane regulativne vrzeli je bila tako sprejeta že omenjena Uredba, ki naj bi prispevala k pravilnemu delovanju notranjega trga z vzpostavitvijo usklajenega okvira za obravnavo izkrivljanj, neposredno ali posredno povzročenih s tujimi subvencijami, in sicer z določitvijo pravil in postopkov za preiskavo tovrstnih subvencij in preprečevanja oz. odpravljanja takšnih izkrivljanj.

Uredba uvodoma opredeljuje pojma tuja subvencija in izkrivljanje trga ter predpisuje kazalnike za ugotavljanje njegovega obstoja, poleg tega pa predpisuje tudi kategorije tujih subvencij, ki najverjetneje izkrivljajo notranji trg (npr. tuja subvencija, ki neposredno omogoča koncentracijo).

Nov regulatorni okvir predvideva tri instrumente, s katerimi bo Evropska komisija (»Komisija«) preiskovala sporne finančne prispevke javnih organov tretjih držav, in sicer:

  • predhodno odobritev v primerih »velikih« združitev;
  • predhodno odobritev pri javnih naročilih »velikega obsega«; in
  • splošno orodje za preiskovanje vseh (drugih) tržnih situacij na lastno pobudo.

Skladno z Uredbo so podjetja dolžna Komisiji priglasiti koncentracije in tuje finančne prispevke v postopkih javnega naročanja, če okoliščine le-teh dosegajo predpisane pragove,[3] in sicer obveznost priglasitve nastane v primeru:

  1. koncentracije, če:
  • ima prevzeto podjetje ali vsaj eno od podjetij, ki se združujejo, sedež v Uniji in ustvari skupni promet v Uniji v višini vsaj 500 milijonov EUR; in
  • so zadevna podjetja v treh koledarskih letih pred priglasitvijo od tretjih držav prejela skupni finančni prispevek v višini več kot 50 milijonov EUR.

 

  1. tujega finančnega prispevka v postopku za oddajo javnega naročila EU, če:
  • je ocenjena skupna vrednost tega javnega naročila enaka ali večja od 250 milijonov EUR; in
  • so bili gospodarskemu subjektu, ki sodeluje v takem postopku javnega naročanja, v treh poslovnih letih pred priglasitvijo dodeljeni finančni prispevki v skupni vrednosti, ki je enaka ali večja od 4 milijonov EUR na tretjo državo.

Če podjetje ne bo ravnalo v skladu s pravili priglasitve, mu bo Komisija lahko naložila plačilo globe ter preučila transakcijo, kot če bi bila ta priglašena.

Poleg omenjenega nadzora v okviru priglasitev Uredba predvideva tudi pregled tujih subvencij po uradni dolžnosti. Komisija lahko tako v zvezi z domnevnimi izkrivljajočimi tujimi subvencijami na lastno pobudo preuči informacije iz katerega koli vira. V ta namen so predpisani postopki predhodnega pregleda, poglobljene preiskave, izdaje začasne odredbe ali zahteve za informacije ter postopek inšpekcijskega pregleda (v Uniji ali zunaj nje). V primeru nesodelovanja lahko Komisija s sklepom naloži plačilo globe ali periodične denarne kazni.

V primeru, da Komisija ugotovi obstoj tuje subvencije in izkrivljanja konkurence, lahko tehta med negativnimi učinki tuje subvencije v smislu izkrivljanja na notranjem trgu in pozitivnimi učinki na razvoj zadevne gospodarske dejavnosti. Če negativni učinki prevladajo, lahko Komisija predpiše izravnalne ukrepe ali naloži sprejetje zavez za odpravo izkrivljanja, ki ga je povzročila tuja subvencija.

Uredba bo začela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu EU. Večina novih pravil se bo začela uporabljati 6 mesecev po začetku njene veljavnosti, nekatere določbe, ki predpisujejo obveznost priglasitve koncentracij in tujih finančnih prispevkov v postopkih javnega naročanja (člena 19 in 28) pa se bodo začele uporabljati šele 9 mesecev po datumu začetka veljavnosti. Določena je tudi »retroaktivna« veljava Uredbe v določenih primerih. Komisija bo namreč na splošno (in ob upoštevanju morebitnih izjem) pooblaščena tudi za preiskavo tujih subvencij, dodeljenih do pet let pred začetkom veljavnosti Uredbe, če bodo predmetne subvencije izkrivljale notranji trg (tudi) po začetku veljavnosti Uredbe.

[1] Glej: Predlog Uredbe o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg COM(2021) 223 final 2021/0114(COD) (dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52021PC0223&from=EN).

[2] Glej: Evropsko računsko sodišče, Odziv EU na državno vodeno naložbeno strategijo Kitajske (dostopno na: https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/RW20_03/RW_EU_response_to_China_SL.pdf).

[3] Poleg tega ima Komisija pod določenimi pogoji pravico zahtevati priglasitev tudi, če predpisani pragovi niso doseženi.

Arhiv