Posledice preklica epidemije za sprejete začasne ukrepe

Avtorici: Kaja Baškovič, Nataša Pipan Nahtigal

Vlada Republike Slovenije je sprejela Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je začel veljati 15. maja 2020, uporablja pa se od 31. maja 2020. Navedeni Odlok vpliva na trajanje nekaterih ukrepov in tek nekaterih rokov po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (»Interventni zakon«).

V prvem delu tega članka povzemamo začasne ukrepe, ki bodo veljali le do 31. maja – gre zlasti za nekatere ukrepe na delovnopravnem področju, ukrepe za samozaposlene ter za nekatere druge ukrepe pomoči gospodarstvu.

V drugem delu tega članka pa predstavimo začetek in potek rokov, ki jih interventni zakon veže na trenutek konca epidemije.

1.   PRENEHANJE VELJAVNOSTI ZAČASNIH UKREPOV

Mnogi ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 so vezani na vladni preklic veljavnosti posameznega ukrepa, nekateri veljajo do izrecno določenega datuma, za nekatere ukrepe pa Interventni zakon v 20. členu določa, da se po 31. maju 2020 podaljšajo za nadaljnjih 30 dni, tj. do 30. junija 2020, če epidemija ni preklicana do 15. maja. Navedeni Odlok se bo začel uporabljati šele 31. maja, zaradi česar bi lahko bilo vprašljivo, ali je bila epidemija dejansko preklicana pred 15. majem. Vendar pa se nam zdi verjetno, da bo sprejeto tolmačenje, po katerem je z navedenim Odlokom bila epidemija preklicana pred 15. majem, zato bodo ti začasni ukrepi prenehali veljati.

Ukrepi na delovnopravnem področju

• Z 31. majem bo prenehalo izplačevanje povračil nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, ter poklicnega zavarovanja. Hkrati to pomeni, da krizni dodatek zaposlenim, ki delajo, za delo, opravljeno v mesecu juniju, ne bo izplačan. V zvezi z odsotnostjo iz razloga višje sile je pri tem treba upoštevati tudi dejstvo, da je 11. maja začel delovati javni prevoz in so se 18. maja odprli vrtci in osnovne šole za prvo triado, zaradi česar v večini primerov odsotnost iz razloga višje sile verjetno ni upravičena že pred 31. majem.
• Prenehala bo tudi veljavnost ukrepa, ki strošek nadomestila plače med začasno odsotnostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe že od prvega dne delavčeve odsotnosti nalaga v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
• Interventni zakon ureja začasno denarno nadomestilo zaradi izgube zaposlitve od prvega dne brezposelnosti, če je osebi po 13. marcu 2020 pogodba o zaposlitvi prenehala iz poslovnega razloga ali s potekom časa in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost po določbah Zakona o urejanju trga dela. Tovrstno denarno nadomestilo posamezniku pripada v času trajanja začasnih ukrepov, kar pomeni, da bo veljavnost ukrepa prenehala z 31. majem.

Navedeni delovnopravni začasni ukrepi so bolj podrobno opisani tukaj.

• S prenehanjem veljavnosti navedenih delovno-pravnih ukrepov v veljavo znova stopijo ukrepi, ki jih ureja Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je v veljavi od 28. marca 2020. To pomeni, da bodo delodajalci po 31. maju še vedno upravičeni do delnega povračila nadomestila plače (v višini 40% izplačanega nadomestila) za delavce na začasnem čakanju na delo od doma, če bodo izpolnjeni naslednji trije pogoji: i) delodajalec predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije, ii) na podlagi tega opisa mora biti razvidno, da ne more zagotavljati dela najmanj 30% svojim zaposlenim, ter iii) delodajalec predloži pisno izjavo, s katero se zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na čakanju najmanj šest mesecev po zaključenem čakanju.
• Poleg tega bodo delodajalci upravičeni do povračila celotnega nadomestila plače delavca, ki mu je bila odrejena karantena, če hkrati delavec nima pogojev za opravljanje dela od doma.

Podrobnosti ukrepov, ki jih zajema zgoraj navedeni zakon, so navedeni tukaj.

Ukrepi za samozaposlene in kmete

• Do temeljnega mesečnega dohodka po 31. maju samozaposleni ne bodo več upravičeni. Poleg tega v juniju samozaposleni, verski uslužbenci, družbeniki in kmetje ne bodo več oproščeni plačila prispevkov za socialno varnost.
• Samozaposleni bodo od junija naprej spet morali plačevati obroke predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

Drugi ukrepi, namenjeni pomoči gospodarstvu

• Glede plačila akontacije dohodnine pravnih oseb velja enako kot za samozaposlene, in sicer bodo v juniju morale plačati obrok predhodne akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020.
• Prav tako z 31. majem preneha ukrep odložitve izvršbe v izvršilnih postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, oziroma zadržanja v postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po Zakonu o davčnem postopku. Tovrstna odložitev ali zadržanje že pred tem datumom ne veljata za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, oziroma za izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
• maja preneha veljavnost nekaterih ukrepov s področja gradbene zakonodaje ter oprostitev plačila prispevka za programe RTV Slovenija, ki velja za določene pravne osebe.

Navedeni začasni ukrepi za pomoč gospodarstvu so bolj podrobno opisani tukaj.

2.   ROKI VEZANI NA PREKLIC EPIDEMIJE

Interventni zakon začetek teka določenih rokov veže na razglasitev konca epidemije, razglasitev prenehanja epidemije oz. preklic epidemije, nekateri roki pa se podaljšujejo za čas trajanja epidemije.

Zaradi razlike med dnevom veljavnosti in dnevom uporabe Odloka o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je lahko vprašljivo, ali je datum razglasitve konca epidemije oz. preklic epidemije 15. maj ali 31. maj 2020. Lahko bi se tolmačilo tudi, da roki, ki tečejo od razglasitve konca epidemije in razglasitve prenehanja epidemije, tečejo od 15. maja, roki, ki tečejo od preklica epidemije, pa od 31. maja. Zaradi nejasnosti in možnosti različnih interpretacij svetujemo, da iz previdnosti vse spodaj navedene obveznosti izpolnite, kot da je rok za izpolnitev začel teči 15. maja 2020, epidemija pa je trajala do 15. maja 2020. Zato smo spodaj tek rokov tudi izračunali na tak način.

Ukrepe, na katere so tovrstni roki vezani, podrobneje opisujemo tukaj.

• Pri odlogu plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe, sklenjene na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug, lahko dolžnik vlogo za odlog plačila na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo predloži najkasneje v treh mesecih od preklica epidemije, torej do 15. avgusta 2020. Če kreditojemalec želi odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene z javnim skladom, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, je rok za oddajo vloge daljši, in sicer mora kreditojemalec vlogo nasloviti na sklad v šestih mesecih od preklica epidemije, torej do 15. novembra 2020.
• Eden od začasnih ukrepov je bil tudi določitev krajšega plačilnega roka 60 dni, kadar je upnik javni organ, dolžnik pa subjekt zasebnega prava. Tak rok ostaja v veljavi eno leto od razglasitve konca epidemije, torej do 15. maja 2021.
• Če je banka oziroma drug zavezanec po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma skladno z Interventnim zakonom v času trajanja epidemije za določene stranke izvajal prilagojene postopke pri ugotavljanju istovetnosti stranke za namene odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, mora najkasneje v enem mesecu po preklicu epidemije, torej do 15. junija 2020, izvesti standardne postopke pri ugotavljanju istovetnosti teh strank.
• Pri javnih naročilih Interventni zakon določa podaljšanje pogodbeno določenih rokov za obdobje trajanja epidemije (razen v zvezi z dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo potrebno v boju zoper epidemijo). V Sloveniji je bila epidemija razglašena 13. marca in skladno s previdno razlago, opisano zgoraj, bi se tako pogodbeni roki podaljšali za 2 meseca in 2 dneva. Po koncu epidemije se v javnih naročilih spet začenja uporaba določb o pogodbenih kaznih zaradi zamude.
• Roki, ki so določeni za obvezno poročanje skladno z Zakonom o varstvu okolja ali predpisi na njegovi podlagi, oziroma roki, ki so določeni z Zakonom o vodah ali s predpisi izdanimi na njegovi podlagi, iztečejo na 60. dan po preklicu epidemije, to je 14. julija 2020.
• Če se potrošnik ne strinja z izdajo vrednotnice, pač pa od organizatorja potovanja zahteva vračilo vseh plačil, mora organizator potovanja potrošniku vsa plačila vrniti v 12 mesecih od preklica epidemije, torej do 15. maja 2021.
• Prenehala bo tudi uporaba določenih domnev in ukrepov na področju insolvenčnega prava. Vendar pa Interventni zakon veljavnosti teh ukrepov ne veže na prenehanje epidemije, pač pa na prenehanje ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona, kar po našem mnenju pomeni, da roki za spodaj navedene domneve oz. ukrepe začnejo teči 31. maja 2020. Gre za naslednje domneve in ukrepe:
  • Neizpodbojna domneva insolventnosti, ki velja, če delodajalec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem več kot en mesec od takrat, ko je sam prejel povračila izplačanih nadomestil plače in prispevkov, bo ostala v veljavi še štiri mesece po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom Interventnega zakona, kar pomeni do 30. septembra 2020.
  • Določilo, po katerem poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19, ostaja v veljavi še tri mesece po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom Interventnega zakona, kar pomeni do 31. avgusta 2020, razen če ni izgledov, da bo družba lahko položaj insolventnosti odpravila.
  • V vseh stečajnih postopkih, ki bodo uvedeni na predlog upnika najpozneje do 31. avgusta 2020 (torej v treh mesecih po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom Interventnega zakona), velja podaljšano štirimesečno obdobje, v katerem lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja in v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. V teh stečajnih postopkih lahko dolžnik opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da predloži dokaze, da je odpravil insolventnost z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja.
  • Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije niso mogli pravočasno izvesti določenih dejanj in ukrepov po stečajni zakonodaji, morajo te ukrepe začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom Interventnega zakona, torej do 30. junija 2020. 30. junij 2020 je tudi skrajni rok za izpolnitev določenih obveznosti poslovodstva po stečajni zakonodaji.

Če je bil zoper delodajalca vložen predlog za začetek stečajnega postopka in je delavec predhodno zahteval varstvo svojih pravic v predpisanem roku in na predpisan način, lahko tak delavec v primeru prenehanja delovnega razmerja še do 30. junija 2020 (torej še en mesec po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom Interventnega zakona) pridobi pravice skladno z Zakonom o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, ne glede na 18. člen navedenega zakona.