Predlog novele energetskega zakona – kaj pričakovati in česa se bati?

Vlada RS je nedavno potrdila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Predlog novele prinaša nekaj sprememb, ki so posledica nujne implementacije evropskih zahtev oziroma uskladitve z odločitvijo Ustavnega sodišča RS in Smernicami za državno pomoč za okolje in energijo, poleg tega pa tudi nekatere povsem nove in izvirne rešitve.

Katere so torej predlagane spremembe in njihove posledice za slovenskega potrošnika in slovenska podjetja?

Pozitivni vidik za potrošnike pomeni predlagana dopolnitev zakona na način, da se izrecno prepoveduje nepoštena in zavajajoča poslovna praksa pridobivanja novih odjemalcev tudi preko posrednikov (npr. trgovskih zastopnikov, akviziterjev) in ne zgolj preko dobaviteljev (kot je bilo določeno doslej). Ta dopolnitev je odgovor na vedno pogostejšo in agresivnejšo prakso akviziterjev, ki so si do novih strank nemalokrat pomagali tudi z zavajanjem končnih odjemalcev glede svoje identitete in glede narave dokumentov, ki jim jo ponudijo v podpis.

Predlog nadalje uvaja novega udeleženca z nazivom »agregator« oz. »združevalec«, ki pomeni enega od ključnih akterjev v prihodnosti, saj gre za subjekt s specifičnimi znanji in programsko opremo, ki združuje več bremen odjemalcev ali proizvedeno električno energijo za prodajo, nakup ali dražbo na katerem koli organiziranem trgu energije.

Za potrošnike zanimiva predvidena novost je prav tako možnost samooskrbe z električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, in sicer za različne tipe skupnosti (t.i. skupnostna samooskrba), kot so npr. stanovalci v večstanovanjskih stavbah, pri čemer samooskrba še naprej ni regulirana kot opravljanje gospodarske dejavnosti.

Če bo novela sprejeta v predlagani vsebini, bodo morale družbe izpolnjevati nekatere dodatne obveznosti. Izpostaviti velja zlasti dolžnost pridobitve energetskih izkaznic tudi za lastnike in najemnike stavb, v katerih se pogosto zadržuje javnost (ne glede na to, ali so te stavbe v lasti javnih organov oziroma jih ti uporabljajo) in dolžnost izvedbe energetskega pregleda vsaka štiri leta, ki je določena za vse velike družbe in s tem povezane obveznosti poročanja.

V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS je dodan še postopek za določitev odškodnine za uporabo nepremičnine za gradnjo energetske infrastrukture za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist oziroma pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku.

Predlagane spremembe in dopolnitve Energetskega zakona obljubljajo veliko, ker pa je predlagana novela še v obravnavi v Državnem zboru, bo na končno besedilo sprememb in na njihov končni »izkupiček« treba počakati še nekaj časa.