Kaj mora delodajalec upoštevati pri obračunu (minimalne) plače za delo opravljeno v letu 2020?

Kaj mora delodajalec upoštevati pri obračunu (minimalne) plače za delo opravljeno v letu 2020?

Zakon o minimalni plači (v nadaljevanju »ZMinP«) določa pravico do minimalne plače, njeno višino in pogoje, pod katerimi se lahko izplačuje prehodni znesek minimalne plače, ter način njenega določanja in objave.
Delavec oziroma delavka (v nadaljevanju »delavec«) je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače določene v ZMinP, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela polni delovni čas. V primeru delovnega časa, krajšega od polnega, delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. Znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno bruto plačo, ki pripada delavcu, tudi če je v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi določena nižja. V takšnem primeru mora delodajalec delavcu plačati razliko do minimalne plače.

Zakon o spremembah ZminP, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije dne 13. 12. 2018, je uvedel nekatere pomembne spremembe, ki med delodajalci odpirajo številna vprašanja. Nekatere spremembe veljajo od 1. 1. 2020 naprej, ostale pa od 1. 1. 2021.

Delodajalec mora pri obračunu plače za delo opravljeno od vključno 1. 1. 2020 upoštevati:

  • nov znesek minimalne plače v višini 940,58 EUR bruto, ki velja za delo opravljeno od 1.1.2020 do 31. 12. 2020; in
  • spremembo, da se v minimalno plačo ne vštevajo:
    • vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami (vključno z dodatkom na delovno dobo);
    • del plače za delovno uspešnost; in
    • plačilo za poslovno uspešnost
    • dogovorjeni s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.[1]

Praktični primer za lažjo predstavo:

od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020
Zakonsko določena mesečna bruto minimalna plača 886,63 EUR 940,58 EUR
Mesečna plača za posamezen mesec December 2019 Januar 2020
Osnovna bruto plača 600 EUR 600 EUR
Dodatek na delovno dobo 100 EUR 100 EUR
Doplačilo do minimalne plače 186,63 EUR 340,58 EUR
Bruto plača delavca 886,63 EUR 1040.58 EUR

 

Med delodajalci se v praksi pojavlja največ vprašanj ravno glede izplačila dodatkov in njihove višine.

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju »ZDR-1«) določa naslednje dodatke:

  • dodatek na delovno dobo,
  • dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (ZDR-1 izrecno določa dodatke za nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo in delo na praznike in dela proste dneve, kolektivne pogodbe pa lahko določijo tudi druge); in
  • dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu (pri teh dodatkih ZDR-1 določa, da se ti določijo s kolektivno pogodbo, če niso že vsebovani v zahtevnosti dela).

Višine posameznih dodatkov ZDR-1 ne določa, ampak napotuje na določitev v kolektivnih pogodbah. Višina se lahko določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače[2]  za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

Kaj pa v primeru, kadar delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba? V preteklosti so bila mnenja pravne stroke različna. 21. 5. 2019 pa je Vrhovno sodišče v Sklepu VIII Ips 191/2018 potrdilo stališče, da bi moral delodajalec zaradi načela enakosti kot kriterij za določitev višine dodatka upoštevati višino, določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki bi ga zavezovala glede na dejavnost, ki jo opravlja, ali v primerljivi kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. V primeru, ki ga je Vrhovno sodišče obravnavalo v omenjenem sklepu, je delavec delal preko polnega delovnega časa, delodajalca pa ni zavezovala nobena kolektivna pogodba. To ne pomeni, da delavec do dodatka za delo preko polnega delovnega časa ni upravičen. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je po stališču Vrhovnega sodišča treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. V času odločanja Vrhovnega sodišča je večina veljavnih kolektivnih pogodb določala dodatek za delo preko polnega delovnega časa najmanj v višini 30 % urne postavke delavca.

Če delodajalec dodatka delavcu ne prizna, poseže v zakonsko pravico delavca.

KAKŠNA BO MINIMALNA PLAČA PO 1. 1. 2021?

ZMinP določa, da se bo od 1. 1. 2021 minimalna plača določila kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 %, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca, ki v davčnem letu, v katerem se določi višina minimalne plače, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane, in ki razen minimalne plače in regresa, določenega z zakonom, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.

Upoštevaje rast življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast ter gibanje zaposlenosti pa bi se lahko določil tudi višji znesek minimalne plače. ZMinP pa določa tudi zgornjo mejo zneska minimalne plače, in sicer tako, da slednja ne bo smela presegati izračunanih minimalnih življenjskih stroškov za več kot 40 %. Višino vsakoletne minimalne plače bo, upoštevaje zgornje pogoje, določil minister, pristojen za delo.

 

[1] Velja spomniti, da se pred spremembo ZMinP v minimalno plačo niso vštevali le dodatki za delo v posebnih pogojih del, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (dodatki za nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu).
[2] Dodatki se torej obračunavajo od osnovne plače delavca in ne od višine minimalne plače.

Arhiv