COVID-19: Interventni ukrepi za podporo gospodarstvu

COVID-19: Interventni ukrepi za podporo gospodarstvu

Avtorici: Špela Remec, Nataša Pipan Nahtigal

21. aprila je slovenska vlada sprejela predlog sprememb Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, v nadaljevanju: »interventni zakon«), ki ga je parlament sprejel 3. aprila 2020. Dne 28. aprila 2020 je parlament sprejel predlagane spremembe interventnega zakona, ki so v veljavo stopile 1. maja 2020.

V tej objavi smo pripravili posodobitev interventnih ukrepov, ki so namenjeni podpori gospodarstva in so v veljavo stopili 1. maja 2020. Večina ukrepov interventnega zakona velja od 13. marca 2020 (dan po tem, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVID-19) do 31. maja 2020 (oz. še nadaljnjih 30 dni, če epidemija COVID-19 ne bo preklicana do 15. maja 2020).

V ločenih objavah pa poročamo tudi o delovno-pravnih ukrepih, spremembah glede upravnih in sodnih postopkov, novi državni poroštveni shemi, dodatnih spremembah v zvezi z odlogi bančnih posojil in spremembah na področju gradbenega prava.

Ukrepi se izvajajo v skladu s predpisi EU o državnih pomočeh

Ukrepi, ki jih predvideva interventni zakon, se izvajajo v skladu z določili Začasnega okvirja za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, ki ga je sprejela Evropska komisija. To pomeni, da med drugim veljajo naslednji pogoji:

  • Do javnih sredstev niso upravičeni subjekti, ki so bili dne 31. decembra 2019 že podjetja v težavah.
  • Skupni bruto znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 EUR na posamezno podjetje ali 120.000 EUR na posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 EUR na posamezno podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.
  • Prepoved dvojnega financiranja (pri čemer pa je še vedno dovoljena pomoč de minimis).

Velikim podjetjem je ne glede na navedeno mogoče nameniti pomoč v zvezi z zaposlitvami, ki presega znesek 800.000 EUR, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

  • pomoč znaša do 80 % plač, vendar le za tiste zaposlene, katerim bi zaposlitev sicer prenehala zaradi COVID-19, ali
  • pomoč znaša do 100 % škode, povzročene zaradi COVID-19, če je takšna pomoč predhodno (in v ločenem postopku) odobrena s strani Evropske komisije.

Davčni ukrepi

  • Oprostitev plačila obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve interventnega zakona do 31. maja 2020.
  • Denarne donacije Republiki Sloveniji ali drugi državi članici EU za namen odprave posledic epidemije COVID-19 je mogoče uveljaviti za zmanjšanje davčne osnove.
  • Od 13. marca 2020 do 31. julija 2020 so dobave zaščitne in medicinske opreme, vključno s pridobitvami tega blaga znotraj EU, lahko oproščene plačila DDV, če so takšne dobave (i) namenjene brezplačnemu razdeljevanju osebam, ki jih je prizadela epidemija, ali zdravstvenemu osebju ali (ii) namenjene državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali dobrodelni organizaciji.

Spremembe plačilnih rokov in rokov za izvedbo v razmerjih z javnim sektorjem

  • Plačilni rok za plačila zasebnim subjektom oz. dobaviteljem s strani neposrednih ali posrednih uporabnikov proračuna se skrajša na 8 dni.
  • Plačilni rok med gospodarskimi subjekti, kadar je upnik Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost, javni sklad, javna agencija, javni zavod ali javni gospodarski zavod, znaša 60 dni. Navedeni plačilni rok ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi konca epidemije COVID-19.
  • V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitve ali izvedbi gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z določenimi osebami javnega prava in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo COVID-19, se v času trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije.

Izvzetje iz izvršbe, odložitev izvršbe

  • Vsi prejemki, izplačani na podlagi interventnega zakona, z izjemo prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in iz davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) ter so tudi izvzeti iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Če je bil prejemek, ki je v skladu z interventnim zakonom izvzet iz izvršbe in iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, zarubljen, izplačan upniku ali prenesen v stečajno maso v postopku osebnega stečaja pred uveljavitvijo interventnega zakona in ta prejemek pred uveljavitvijo interventnega zakona ni bil izvzet iz izvršbe ali stečajne mase v postopku osebnega stečaja, se tak prejemek dolžniku ne vrača.
  • Izvršba, ki teče po ZIZ, se z dnem uveljavitve interventnega zakona odloži. Odlog pa ne velja, če gre za nujne zadeve, v katerih sodišča odločajo tudi med epidemijo COVID-19 ali za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
  • V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDavP-2, se z dnem uveljavitve interventnega zakona zadrži izvrševanje davčne izvršbe.

Spremembe pravil insolvenčne zakonodaje

  • Pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postane trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem od takrat, ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije. Domneva insolventnosti velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona.
  • Poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19. Ta pogoj šteje za izpolnjenega, (i) če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (prodaja blaga oziroma storitve) zaradi epidemije COVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji ali (ii) če družba (ne glede na njeno dejavnost) ni bila insolventna na dan 31. december 2019. Ukrep se uporablja v času razglasitve epidemije COVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona. Zgoraj omenjena izključitev dolžnosti poslovodstva, da vloži predlog za začetek prisilne poravnave ali stečaja, ne velja, če ni izgledov, da bo družba lahko položaj insolventnosti odpravila, čeprav je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19.
  • V primeru, da organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije COVID-19 ne morejo pravočasno izvesti določenih dejanj in ukrepov po ZFPPIPP, predvidenih v načrtu finančnega prestrukturiranja, jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona. Tudi roki za izpolnitev določenih drugih obveznosti poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona.
  • Obdobje, za katerega sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, je štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19. Tudi v tem primeru ta pogoj šteje za izpolnjenega, (i) če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (prodaja blaga oziroma storitve) zaradi epidemije COVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji ali (ii) če družba (ne glede na njeno dejavnost) ni bila insolventna na dan 31. december 2019. Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da predloži dokaze, da je odpravil insolventnost z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja. Ta ukrep se uporablja v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga ta vloži najpozneje v treh mesecih po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona. Če sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, izvršilno sodišče na predlog dolžnika odloži tudi izvršbo.
  • Delavci bodo lahko pridobili določene pravice po Zakonu o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (do izplačila neizplačanih plač, nadomestil in odpravnine) tudi, če bodo izkazali, da je bil zoper delodajalca vložen predlog za začetek stečajnega postopka in je delavec predhodno zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način, določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi. Ta ukrep velja še en mesec po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona in bo predvidoma uporaben v primeru, da sodišča v času razglašene epidemije COVID-19 ne bi odločala o začetku stečajnih postopkov.

Nakupi slovenske hrane v javnih zavodih

  • Javni zavodi morajo v postopkih zelenega javnega naročanja do konca leta 2020, ki na letni ravni ne presegajo vrednosti za objavo v Uradne listu Evropske unije, nabaviti (i) vsaj 50 % pridelanih kmetijskih pridelkov in živil z območja Republike Slovenije in (ii) vsaj 50 % predelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri katerih so bile vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji.

Olajšave pri javnem naročanju

  • Do 15. novembra 2020 se Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) na splošnem področju uporablja samo za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je dvakrat tolikšna, kot je sicer predvideno v ZJN-3, in sicer enaka ali višja od 40.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 EUR za javno naročilo gradenj.
  • Do 15. aprila 2021 je olajšano javno naročanje za potrebe ožjih delov občine.

Odlog poplačil kreditov Javnega sklada Republike Slovenije

  • Javni sklad Republike Slovenije, ki preko javnih razpisov izvaja kreditiranje, lahko kreditojemalcu odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje največ 12 mesecev, če takšne obveznosti kreditojemalca še niso zapadle v plačilo. V tem primeru se končni datum zapadlosti kreditne pogodbe podaljša za čas trajanja odloga plačila, kar pa ne vpliva na izračun višine posameznega obroka. Temu ustrezno se podaljša tudi zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje zadevne kreditne pogodbe. Kreditojemalec mora vlogo za odlog plačila obveznosti podati najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije COVID-19.

Prednostno financiranje R&D ter proizvodnje za obvladovanje posledic epidemije

  • Sredstva iz integralnega proračuna Republike Slovenije, iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) se lahko prednostno namenijo za spodbujanje naložb, ki so potrebne za boljše obvladovanje posledic epidemije COVID-19 v zdravstvu, in sicer predvsem za naložbe v raziskave, razvoj in proizvodnjo cepiv, zdravil in zaščitne opreme.

Olajšano ugotavljanje istovetnosti stranke

  • Določeni zavezanci (npr. zavarovalnice, borznoposredniške družbe, investicijski skladi idr.), ki so v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) dolžni izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, lahko ukrep ugotavljanja istovetnosti stranke in preverjanja njene istovetnosti izjemoma izvedejo tudi v roku enega meseca po sklenitvi poslovnega razmerja ali v roku enega meseca po razglasitvi prenehanja epidemije COVID-19, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
  • če je to potrebno za zagotavljanje nemotenega poslovanja stranke v času trajanja razmer epidemije COVID-19 ali za preprečevanje večje škode za poslovanje stranke zaradi razmer epidemije COVID-19,
  • če ne obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma,
  • če zavezanec pred sklenitvijo poslovnega razmerja izvede vsa možna dejanja za poznavanje svoje stranke, ki niso v nasprotju z navodili pristojnih organov za ravnanje v času trajanja razmer epidemije COVID-19, tako da pridobi potrebne podatke ter ugotovi in preveri istovetnost s pomočjo video povezave, pri čemer pogovor preko video povezave posname in posnetek hrani še en mesec po razglasitvi prenehanja epidemije COVID-19.
  • Zgoraj navedena izjema velja tudi za borznoposredniške družbe, investicijske sklade, ki prodajajo svoje lastne enote v Republiki Sloveniji, in upravljavce vzajemnih pokojninskih skladov, ko izvajajo sledeče transakcije: sklepanje poslovnega razmerja s stranko, transakcija v vrednosti 15.000 EUR ali več, ali občasni prenos sredstev, ki presega 1.000 EUR. Enako velja za transakcije, pri katerih obstaja dvom o verodostojnosti in ustreznosti pridobljenih podatkov. Zavezanec podatke obvezno pridobi pred izvršitvijo transakcije in izključno v zvezi s transakcijami, ki se izvajajo na podlagi obstoječega poslovnega razmerja.

Podaljšani roki za letna poročila in za poročanje po okoljski zakonodaji

  • Zavarovalnice lahko v letu 2020 Agenciji za zavarovalni nadzor predložijo letno poročilo in revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila najpozneje do konca meseca maja.
  • Javne družbe in borznoposredniške hiše lahko v letu 2020 izjemoma objavijo letna poročila, polletna poročila oziroma konsolidirana letna poročila kadarkoli do 31. maja 2020.
  • Podaljšani so nekateri roki za poročanje, določeni z Zakonom o varstvu okolja, Zakonom o vodah in njunimi podzakonskimi predpisi.

Ukrepi za samozaposlene

  • Tisti samozaposleni, ki bodo podali izjavo, da so bili zaradi krize prizadeti, bodo prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 350 EUR za mesec marec in po 700 EUR za meseca april in maj. Pogoj za nakazilo mesečnega temeljnega dohodka je izjava, s katero samozaposleni izjavi, da so mu dohodki v letu 2020 glede na leto 2019 upadli za več kot 10 %. V trenutku podaje izjave samozaposleni ne sme biti davčni dolžnik. Interventni zakon vsebuje tudi pogoje, ki bodo omogočili pridobitev mesečnega temeljnega dohodka tistim samozaposlenim, ki niso poslovali celotno leto 2019 ali 2020. V primeru, da bo razglasitev epidemije COVID-19 30. maja 2020 podaljšana za 30 dni, bodo samozaposleni upravičeni tudi do mesečnega temeljnega dohodka za mesec junij.
  • Samozaposlena oseba, ki ni pravočasno vložila izjave za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka, lahko izjavo predloži v osmih dneh od uveljavitve sprememb interventnega zakona, torej do 9. maja 2020 (glede na to, da 9. maj pade na soboto, svetujemo, da se izjave vložijo najkasneje do 8. maja).
  • Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
  • Samozaposleni so upravičeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v obdobju od 13. marca 2020 do 31. maja 2020 (oz. še nadaljnjih 30 dni, če epidemija COVID-19 ne bo preklicana do 15. maja 2020). Tudi v tem primeru velja pogoj o upadu prihodkov v letu 2020 za 10 %, sicer mora posameznik prejete prispevke vrniti. V tem obdobju bo prispevke samozaposlenih krila država, njihove pravice pa se bodo ohranile.
  • Do 31. maja 2020 so samozaposleni oproščeni plačila akontacije dohodnine od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2020.
  • Vsi zgoraj opisani ukrepi, ki jih interventni zakon predvideva v zvezi s samozaposlenimi, bodo veljali od 13. marca 2020.

Vrednotnice (vavčerji), ki jih izdajo turistične agencije

  • Če pogodba o paketnem potovanju zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin, ki jih povzroča epidemija COVID-19, ni izpolnjena, lahko organizator namesto vračila vseh plačil: (i) potrošniku izda prenosljivo vrednotnico v višini vseh plačil potrošnika ali (ii) če se potrošnik ne strinja z izdajo vrednotnice, potrošniku vrne vsa plačila v 12 mesecih po razglasitvi prenehanja epidemije COVID-19. Vrednotnico je mogoče uporabiti za enako ali drugo paketno potovanje v 24 mesecih po njeni izdaji. Če potrošnik vrednotnice ne uporabi v navedenih 24 mesecih, lahko od organizatorja zahteva, da mu vrne znesek vrednotnice. Za izdano vrednotnico jamči organizator potovanja z vsem svojim premoženjem.

Brez RTV prispevkov v turizmu, gostinstvu in trgovini

  • Poslovni subjekti dejavni v turizmu, gostinstvu in trgovini so oproščeni plačila prispevka za programe RTV Slovenija za čas od 13. marca do 31. maja 2020.

V zvezi z ukrepi z delovno-pravnega področja, ki jih povzemamo v ločeni objavi, je potrebno opozoriti, da interventni zakon prepoveduje izplačila dobička, nakupe lastnih delnic ali poslovnih deležev, izplačila nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2020 ali za leto 2020, v nasprotnem primeru bodo družbe morale skupaj z zamudnimi obresti vrniti naslednja sredstva, ki jih bodo prejela v zvezi z zaposlenimi: (i) povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, (ii) oprostitev plačila prispevkov za delavce na začasnem čakanju na delo, in / ali (iii) mesečni temeljni dohodek za samozaposlene.

Podpore ne bo potrebno vrniti, če so izplačila namenjena delavcem, ki ne spadajo med poslovodstvo. Opozoriti želimo, da interventni zakon do uveljavitve sprememb zgoraj omenjena plačila (in tudi nekatera druga plačila) ureja drugače, kar smo povzeli v prejšnji objavi o ukrepih interventnega zakona.

Spremembe, ki jih vključuje amandma, ne bodo imele retroaktivnega učinka, temveč bodo veljale šele od uveljavitve sprememb dalje.

Vračilo podpore, ki bi jo delodajalec prejel med 11. aprilom 2020 in datumom uveljavitve sprememb interventnega zakona (tj. 1. maj 2020), bodo zato najverjetneje še naprej urejali prvotni predpisi interventnega zakona. Kako se bodo različni predpisi izvajali v praksi, pa žal ni jasno in bo lahko odvisno od vsakega posameznega primera.

Arhiv