Ustavna odločba o neveljavnosti ukrepov vlade

Ustavna odločba o neveljavnosti ukrepov vlade

Avtorica: Petra Zvržina

Kot posledica vladnih odločitev o podaljšanju veljavnosti ukrepov z namenom omejevanja širjenja novega koronavirusa je bila burnega odziva javnosti deležna včeraj izdana odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče), št. U-I-445/20-13, s katero je Ustavno sodišče sklenilo, da trije sklepi Vlade Republike Slovenije in sklep ministrice, pristojne za izobraževanje, ki predstavljajo ukrepe za začasno prepoved zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, niso začeli veljati. V obravnavo je sprejelo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh točk Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (v nadaljevanju: Odlok).

Pobudnika sta bila (preko svojih zakonitih zastopnikov) mladoletnika, ki obiskujeta osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami. Zaradi zaprtja šol jima je onemogočen dostop do vzgoje in izobraževanja po posebnih programih, do dodatne strokovne pomoči in do dodatnih specialnih obravnav, ki so jima zagotovljene v šoli. Pri učenju namreč potrebujeta specifično pomoč, individualiziran pristop in bistveno več prilagoditev kot njuni drugi vrstniki, teh znanj pa njuni starši nimajo. Poleg tega imata oba pobudnika vsak še zdravega osnovnošolskega sorojenca, ki pri šolskem delu prav tako potrebuje pomoč in nadzor staršev, ki pa hkrati skrbijo tudi za potrebna gospodinjska opravila. Ob sklicevanju na strokovne ugotovitve pobudnika poudarjata, da (i) je delež otrok med vsemi okuženimi zelo majhen, (ii) da otroci zbolevajo redkeje kot odrasli,  (iii) da imajo praviloma blažje simptome bolezni in da so le izjemoma prenašalci bolezni, (iv) da vzgojno-izobraževalni zavodi za otroke s posebnimi potrebami pomenijo zelo majhen odstotek vseh osnovnih šol, majhen pa je tudi odstotek vseh otrok, ki se šolajo v teh zavodih, ter (v) da je tudi v oddelkih zelo majhno število otrok. Zato menita, da je zaprtje šol za otroke s posebnimi potrebami očitno nesorazmerno s pričakovanimi koristmi glede širjenja epidemije. Ukrep zaprtja šol jima onemogoča napredek v njunem razvoju in usposabljanja za samostojno življenje, tako vzgojno-izobraževalno kot terapevtsko delo pa zanju pomeni ohranjanje vitalnih funkcij za življenje.

Ustavno sodišče je sklenilo naslednje:

  1. Preden predpisi začnejo veljati, morajo biti v skladu z Ustavo objavljeni v državnem uradnem listu, predpis pa začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Ukrepi o prepovedi zbiranja v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja na podlagi odloka so bili veljavni le prvih sedem dni od začetka uporabe odloka, v nadaljevanju pa je bila njihova veljavnost odvisna od veljavnosti sklepov vlade o njihovem podaljšanju. Ker obravnavani sklepi vlade niso bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, torej niso mogli začeti veljati. Zato za zaprtje šole, v katero sta vključena pobudnika, ni več pravne podlage.
  2. Neveljaven je tudi sklep ministrice za izobraževanje o začasnem šolanju na daljavo. Materialno podlago za njegovo sprejetje je pomenil Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju: ZZUOOP), ki med drugim določa, da lahko, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, vzgojno-izobraževalno delo poteka v obliki izobraževanja na daljavo, sklep pa sprejme minister, pristojen za izobraževanje. Izpodbijani sklep določa, da se zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v vzgojno-izobraževalnih zavodih začasno izvaja vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, in sicer v osnovnih šolah in glasbenih šolah. Splošen izraz osnovna šola v tem sklepu je treba razumeti tako, da se nanaša na vse osnovne šole, vključno s tistimi, ki izvajajo prilagojene in posebne programe izobraževanja. Ker izpodbijani sklep ministrice pomeni izvirno odločitev o izvajanju pouka na daljavo, bi moral tudi ta biti uradno objavljen, pa ni bil, zato ni mogel začeti veljati.

Glede na to, da za izvajanje navedenih ukrepov, ki so bili podaljšani z neveljavnimi vladnimi sklepi, ni ustrezne pravne podlage, bi se morale te organizacije takoj ponovno odpreti. Ustavno sodišče pri tem dopušča možnost, da epidemiološka slika v državi še ne omogoča zbiranja ljudi v tako velikem številu zavodov s področja vzgoje in izobraževanja oziroma da so v zvezi z njihovim odprtjem morda potrebne določene usmeritve in organizacijske prilagoditve, zato je odločilo, da sprejeta odločitev učinkuje šele po preteku treh dni od njene objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Ustavno sodišče je s tem pristojnim organom dalo na voljo dovolj časa, da ponovno pretehtajo strokovno utemeljenost takšnih ukrepov, se ustrezno odzovejo oziroma odredijo vse, kar je morebiti potrebno za ponoven začetek izvajanja vzgoje in izobraževanja v relevantnih institucijah.

Ustavno sodišče je še dodalo, da bi bili, upoštevaje trenutne razmere, izpolnjeni tudi pogoji za začasno zadržanje dveh določb Odloka, ki se nanašata na prepoved izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, do presoje njegove ustavnosti in zakonitosti. Razlog je, da je število šolajočih se otrok s posebnimi potrebami tako majhno, da prepoved njihovega zbiranja in izvajanja dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja ne more pomeniti bistvenega doprinosa pri preprečevanju nadaljnjega širjenja virusa in obvladovanju epidemije. Nadaljnje izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa pa bi lahko imelo (težko popravljive) škodljive posledice za otroke s posebnimi potrebami iz razlogov, izpostavljenih zgoraj. Po opravljeni presoji pristojnih organov je torej pričakovati nadaljnje odločitve Ustavnega sodišča, tako o morebitnem začasnem zadržanju relevantnih določb Odloka kot tudi o njegovi ustavnosti in zakonitosti.

Arhiv