Sprejet osmi korona zakon: delovnopravni vidik

Sprejet osmi korona zakon: delovnopravni vidik

Avtorici: Darja Miklavčič, Karin Dodič

Državni zbor Republike Slovenije je dne 2. februarja 2021 sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) oziroma PKP8 – osmi protikorona paket (v nadaljevanju: »osmi korona zakon«). Osmi korona zakon velja od 5. februarja 2021 dalje.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo ukrepe oz. spremembe dosedanjih ukrepov na področju dela in delovnih razmerij. Opozarjamo, da osmi korona zakon ne ureja celovito vseh ukrepov, ki so na voljo delodajalcem, saj so jih uredili že predhodni interventni zakoni. Ta prispevek se osredotoča le na ukrepe, ki jih osmi korona zakon uvaja na novo ali pa jih spreminja.

1. Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa

Dosedanja interventna zakonodaja omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021, pri čemer je vlogo za dodelitev subvencije mogoče vložiti v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, najpozneje pa do 10. junija 2021.

Osmi korona zakon ne posega dosedanjo ureditev, širi pa krog upravičencev do tega ukrepa. Skladno z osmim korona zakonom lahko pravico do subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa od 1. februarja 2021 dalje uveljavlja delodajalec, ki:

  • je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 18. oktobrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila pred 18. oktobrom 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, in
  • po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Nadalje osmi korona zakon določa, da mora delodajalec, ki je prejel subvencijo skrajšanja polnega delovnega časa, v primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: »FURS«) najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila. Kršitev te obveznosti lahko tudi vodi v globo za delodajalca in odgovorno osebo delodajalca.

2. Začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Omejitev napotovanja na začasno čakanje na delo in možnost podaljšanja ukrepa

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo še za obdobje od 1. februarja 2021 do 30. aprila 2021.

Ta ukrep lahko vlada s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.

Upravičeni delodajalci

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po osmem korona zakonu lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. decembra 2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije, razen:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. decembra 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki (tj. čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo) v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Ne glede na ta pogoj so do ukrepa upravičeni delodajalci s statusom humanitarne ali invalidske organizacije.

V kolikor ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, mora upravičenec vrniti prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Subjekt, ki je uveljavil delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, mora o tem obvestiti FURS in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti.

Pravice in obveznosti delavcev

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, načeloma ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Pravice in obveznosti delavcev so določene smiselno enako kot v prejšnjih interventnih zakonih, ki so urejali možnost delnega povračila plače za čas čakanja na delo (to je pisna napotitev, dolžnost delavca, da se na zahtevo vrne na delo 7 delovnih dni na mesec, …).

Višina nadomestila

Nadomestilo plače znaša 80 % povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti, vendar ne manj, kot znaša minimalna plača.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020 (tj. 1.821,44 EUR bruto). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Višina povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije lahko za delodajalce, pri katerih skupni znesek državnih pomoči ni presegel 1,8 milijona EUR na posamezno podjetje, znaša 100 %, pri čemer se v ta znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo delodajalec prejel do konca upravičenosti po osmem korona zakonu. Določene posebne omejitve veljajo za dejavnosti na področju ribištva in kmetijstva.

Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je v primerih iz prvega in drugega odstavka zgoraj v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Postopek uveljavljanja povračila

Enako kot do sedaj delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z elektronsko vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (»ZRSZ«) v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. V primeru podaljšanja ukrepa je mogoče vlogo vložiti najpozneje do 30. junija 2021.

Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo za obdobje od 1. februarja 2021 že pred uveljavitvijo osmega korona zakona, lahko vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve osmega korona zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko v osmih dneh od uveljavitve osmega korona zakona uveljavi tudi delodajalec, ki je izpolnjeval pogoje za uveljavitev pravice do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) in je delavce napotil na začasno čakanje na delo v obdobju od 16. januarja 2021 do 31. januarja 2021.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
  • če je nad njim uveden postopek stečaja ali se nahaja v likvidacijskem postopku.

ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Obveznosti delodajalca in dolžnost vračila prejetih sredstev

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače in ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

V času prejemanja delnega povračila nadomestila plače velja prepoved odpuščanja iz poslovnih razlogov za delavce, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo oz. – razen določenih specifičnih primerov – tudi prepoved kolektivnega odpuščanja. Če delodajalec ravna v nasprotju z navedenim, mora prejeta sredstva v celoti vrniti. V času teka odpovednega roka delodajalec za delavca ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu z osmim korona zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti:

  • če začne postopek likvidacije po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev;
  • če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti z naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge ali neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače;
  • če je delavca med čakanjem na delo pozval na delo, pa o tem predhodno ni obvestil ZRSZ;
  • če je od 1. februarja 2021 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021 – v tem primeru se sredstva vračajo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do dneva vračila.

Nadalje dolžnost vračila (v tem primeru presežka) velja tudi za delodajalca, če je skupna višina prejetih javnih sredstev presegla zgornjo omejitev (1,8 milijona EUR na posamezno podjetje oziroma višina skupne pomoči preseže 270.000 EUR na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali 225.000 EUR na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, prejeto do konca upravičenosti po osmem korona zakonu).

Kazenske določbe na področju ukrepa delnega povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo

V primeru kršitev pravil na področju ukrepa delnega povračila nadomestila plače je delodajalec lahko kaznovan z globo od 3.000 do 20.000 EUR, prav tako pa je lahko oglobljena odgovorna oseba delodajalca.

3. Obveščanje Inšpektorata za delo

Osmi korona zakon podaljšuje možnost obveščanja Inšpektorata Republike Slovenije za delo o odreditvi dela na domu preko elektronske vloge. Ta ukrep velja od 1. aprila 2021 do 31. decembra 2021.

4. Krizni dodatek

Pri uveljavitvi kriznega dodatka s sedmim korona zakonom se je v praksi pojavilo precej težav glede razlage, komu dodatek pripada. Zlasti je bil izpostavljen problem neenakopravne obravnave zaposlenih, ki so v mesecu decembru prejeli božičnico ali drugo izplačilo, v primerjavi s tistimi, ki so takšno plačilo prejeli prej ali kasneje. Osmi korona zakon zato zdaj določa, da se v mesečno plačo za mesec november 2020 morebitno plačilo za poslovno uspešnost ne všteva. Z drugimi besedami, do kriznega dodatka so po novem upravičeni tudi zaposleni, ki dodatka niso prejeli, ker se jim je v plačo za mesec november 2020 vštevala morebitna izplačana poslovna uspešnost, pod pogojem, da plača za mesec november 2020 ni presegla dvakratnika minimalne plače (tj. 1.881,16 EUR bruto). Krizni dodatek v višini 200 EUR se izplača ob plači za mesec januar 2021 in je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Ostali pogoji glede kriznega dodatka ostajajo nespremenjeni (to je sorazmerni del tistim, ki ne delajo cel mesec, oz. tistim, ki delajo krajši delovni čas).

Do kriznega dodatka še vedno niso upravičeni zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek in sicer najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021.

Zgornje pa ne velja za zaposlene, katerim je bil krizni dodatek iz sedmega korona zakona že izplačan do začetka uporabe osmega korona zakona.

Delodajalec, ki ne izplača kriznega dodatka, se kaznuje z globo. Kaznuje se tudi odgovorno osebo delodajalca.

5. Subvencioniranje minimalne plače

Osmi korona zakon predvideva razbremenitev delodajalcev na način, da določa, da je delodajalec za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas (brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, in brez dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi) ne presega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP), upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 EUR oziroma sorazmerno delovnemu času v primeru, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravlja delo v krajšem delovnem času od polnega.

Delodajalci, neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, do subvencije niso upravičeni.

Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1. januarja 2021 do 30. junija 2021.

Tudi v primeru prejemanja te subvencije velja, da jo mora delodajalec skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti, če je od uveljavitve osmega korona zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021.

Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo osmega korona zakona.

Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo osmega korona zakona. Kaznuje se tudi odgovorna oseba delodajalca.

Za čas od julija do decembra 2021 pa nadalje osmi korona zakon minimalno plačo subvencionira preko določitve najnižje osnove za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače – za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, je najnižja osnova enaka znesku veljavne minimalne plače (1.024,24 EUR).

6. Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika

Osmi korona zakon ponovno uveljavlja kratkotrajno odsotnost zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika, in sicer do tri zaporedne dni v kosu, največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Delavec o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Tudi kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni, se šteje, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena.

Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Ukrep velja do 31. decembra 2021.

 

 

Arhiv