Spremembe in dopolnitve začasnih ukrepov v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami

Avtorja: Helena Butolen, Lenart Kmetič
V naših predhodnih objavah smo že poročali o sprejemu Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (»Zakon o začasnih ukrepih«) in dveh odredbah o posebnih ukrepih, ki ju je na njegovi podlagi dne 30. marca 2020 in 8. aprila 2020 sprejel predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Ti akti določajo številne začasne ukrepe, ki so močno omejili potek sodnih in upravnih postopkov, ter postopanje in odločanje v njih omejili predvsem na nujne zadeve.
Z namenom postopne vzpostavitve ponovnega poslovanja sodišč in upravnih organov, ob hkratnem nadaljnjem preprečevanju širjenja bolezni COVID-19, je Državni zbor Republike Slovenije dne 28. aprila 2020 sprejel Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih, s katerim so omiljeni nekateri dosedanji začasni ukrepi na sodnem in upravnem področju.
Skladno s spremembami bodo lahko sodišča sedaj ponovno začela opravljati naroke, odločati in vročati sodna pisanja tudi v sodnih zadevah, ki niso opredeljene kot nujne, če je varno opravo teh dejanj mogoče zagotoviti ob spoštovanju ukrepov, ki jih predpiše predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, in če bodo to omogočali pogoji posameznega sodišča. Odločanje in vročanje v nenujnih zadevah torej ni urejeno enotno za celo državo, temveč o svojem nadaljnjem poslovanju v teh zadevah odloča tudi vsako posamezno sodišče, glede na svoje zmožnosti zagotavljanja varnosti, upoštevaje tehnične, prostorske in kadrovske zmožnosti sodišča. Kljub morebitni vročitvi sodnega pisanja, relevantni roki za sodišča in stranke (npr. rok za vložitev pravnega sredstva) v nenujnih zadevah še naprej ne tečejo, pri čemer morajo sodišča na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi priloženi listini stranke opozoriti na začetek teka rokov (tj. po prenehanju veljavnosti začasnih ukrepov).
Spremenjene so tudi določbe Zakona o začasnih ukrepih, ki se nanašajo na tek postopkov po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Tako lahko sodišča v postopkih zaradi insolventnosti v primerih, ko je stranka zamudila rok ali izostala z naroka v času trajanja ukrepov iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo COVID-19, in sodišče odločitve še ni sprejelo, upoštevajo tudi prepozne vloge, predloge, izjave, ugovore in druga procesna dejanja strank. V tem primeru mora stranka ob vložitvi vloge izkazati tudi razlog za zamudo. Ta rešitev sicer omogoča nadaljnji tek postopkov zaradi insolventnosti, pričakovati pa je, da bo v praksi povzročila nemalo težav.
Podobno kot v sodnih zadevah se s spremembami Zakona o začasnih ukrepih širi možnost odločanja tudi v upravnih zadevah. Na upravnem področju gredo spremembe pri sproščanju začasnih ukrepov še korak dlje, ter – poleg odločanja in vročanja – v nenujnih zadevah (v nujnih zadevah je bilo to omogočeno že doslej) dopuščajo tudi možnost izvedbe ustnih obravnav in drugih procesnih dejanj, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec v neposrednem stiku. Seveda pa je za izvedbo takšne obravnave predviden dodatni pogoj glede varovanja zdravja navzočih in preprečitve širjenja virusne okužbe.
Spremembe Zakona o začasnih ukrepih se nadalje nanašajo tudi na vročanje v upravnih zadevah. Za razliko od vročanja v sodnih zadevah (kjer gre sproščanje ukrepov v smeri omogočanja osebnega vročanja, ki zahteva neposredni stik med vročevalcem in prejemnikom sodnega pisanja), pa glede vročanja upravnih pisanj predlagatelj in zakonodajalec menita, da bi bilo osebno vročanje zaradi neposrednega stika z vidika možnosti širjenja okužbe preveč tvegano. Zato je v upravnih nenujnih zadevah tako vročitev odločb in drugih pisanj, ki bi jih bilo sicer treba vročati osebno, predvidena z vložitvijo pošiljke v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal naslovnika, ki ga je navedel naslovnik (pri čemer ni treba, da je ta predal varen). Tako vročeno pisanje se šteje za vročeno šesti delovni dan od dneva odpreme (oziroma pri fizičnem vročanju v tujino dvajseti delovni dan od dneva odpreme). V primeru dvoma o uspešnosti vročitve mora prejem in dan prejema dokazati pošiljatelj (organ), pri čemer lahko uspešnost vročitve preveri preko telefona, po elektronski poti ali na drug način. Če ni mogoče dokazati, da je bilo naslovniku pisanje uspešno vročeno, se vročitev opravi ponovno. S spremembami Zakona o začasnih ukrepih ni določeno, ali je treba ponovno vročitev opraviti po splošnih pravilih upravnega postopka ali zadošča vročitev po predmetnem zakonu.
Spremembe, ki se nanašajo upravne zadeve, ne posegajo na postopke o prekrških, kjer je, enako kot doslej, mogoče odločati in vročati pisanja samo v nujnih zadevah.
Treba pa je tudi upoštevati, da poleg Zakona o začasnih ukrepih ureditev posameznih sodnih postopkov v času epidemije urejajo tudi drugi interventni akti, predvsem Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (»Interventni zakon«). Državni zbor je 28. aprila 2020 sprejel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Interventnega zakona, s katerim so spremenjene posamezne trenutno veljavne določbe Interventnega zakona.
Skladno s spremembami tako v zvezi z izvršilnimi postopki velja, da nadomestila plač, prejeta na podlagi relevantnih interventnih zakonov, niso več izvzeta iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in iz davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) (predhodno so bili izvzeti vsi tako izplačani prejemki). Nadalje velja, da se izvrševanje sklepov o izvršbi ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije (prej so bile izvzete zgolj izvršbe zaradi terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Interventnega zakona vključuje tudi sledeče spremembe določb, ki se nanašajo na postopke zaradi insolventnosti:
- če predlog za začetek stečajnega postopka (ob upoštevanju domneve insolventnosti določene z Interventnim zakonom) vloži delavec, je oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka,
- odložitev obveznosti poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave ne velja, če ni izgledov, da bo družba lahko položaj insolventnosti odpravila,
- poleg obstoječih možnosti se šteje, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila insolventna,
- sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja za štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije in če upnik predlog vloži najpozneje v treh (prej dveh) mesecih po prenehanju veljavnosti interventnih ukrepov; in
- če sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, izvršilno sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo za to obdobje.
Zakona sta bila sprejeta po nujnem postopku in sta pričela veljati 1. maja 2020.