Kaj določa predlog tretjega korona zakona na področju delovnih razmerij?

Avtorici: Kaja Baškovič, Darja Miklavčič

Vlada je dne 20. maja 2020 sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju »Predlog«) in ga poslala v sprejem državnemu zboru. V nadaljevanju predstavljamo predlagane rešitve na področju delovnega prava ter specifike predlaganega reševanja sektorja turizma in gostinstva, ki bodo uveljavljene, če bo državni zbor Predlog sprejel v predlaganem besedilu.

1.   Delo s skrajšanim delovnim časom

Glavni začasni ukrep, ki ga na področju delovnih razmerij predvideva Predlog, je delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa. Predlog določa, da bo lahko delodajalec delavcu, ki je zaposlen za polni delovni čas, odredil delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo. Delavcem bo delodajalec lahko odredil delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do najkasneje 31. decembra 2020. Pri tem bo moral upoštevati dve omejitvi, in sicer, da (i) bo delavcu bo moral zagotavljati vsaj polovični delovni čas, in (ii) odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi Predloga ne bo mogoča za delavce v času teka odpovednega roka. Prav tako na delo s skrajšanim delovnim časom ne bo mogel napotiti delavca, ki je do krajšega delovnega časa že upravičen na podlagi pravic iz socialnih zavarovanj.

Upravičeni delodajalec

Pred sprejemom odločitve o odreditvi skrajšanega delovnega časa se bo delodajalec moral posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če tega ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oz. sveta delavcev. Predlog predvideva tovrstno posvetovanje ob vsaki spremembi okoliščin dela. Če pri delodajalcu ni ne sindikata ne sveta delavcev, bo moral delodajalec pred sprejemom odločitve obvestiti delavce na običajen način.

Delodajalec, ki bo izkoristil možnosti, ponujene s Predlogom, bo pod določenimi pogoji upravičen do delnega nadomestila (subvencije). To bo omogočeno delodajalcu, ki:

• je pravna ali fizična oseba, ki je bila pred 13. marcem 2020 vpisana v Poslovni register Slovenije in zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas,
• ocenjuje, da najmanj 10% delavcem ne more zagotavljati najmanj 90% dela; in
• ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Subvencijo bo delodajalec lahko ob izpolnjevanju (vseh) zgornjih pogojev uveljavljal mesečno za pretekli mesec, pri čemer bo moral izpolnjevanje pogojev dokazovati z vsakokratno pisno izjavo.

Če bo delodajalec delavcem odredil začasno delo s skrajšanim delovnim časom, bo o tem moral obvestiti Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije (v nadaljevanju »Zavod«) v treh delovnih dneh od odreditve.

Pravice in obveznosti delavcev

Delavec, ki mu bo delovnik začasno skrajšan, bo ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen če so spremenjene s Predlogom. Skladno s tem bo delavec imel pravico do plačila za čas, ko dejansko dela, pravico do nadomestila plače, kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga za čas, ko ne opravlja dela, ter obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo s polnim delovnim časom. V času, ko bo delavec z dela odsoten v primerih, določenih z zakonom, bo upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Za ta čas se sorazmerno zniža tudi subvencija, ki jo bo prejel delodajalec.

Delo s skrajšanim delovnim časom bo moralo biti delavcu odrejeno pisno. V napotilu bo moral delodajalec določiti obseg skrajšanega delovnega čas, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, višino nadomestila plače ter možnost in način poziva delavcu, naj se na delo vrne s polnim delovnim časom.

Subvencije za delodajalce

Delodajalcu se bo subvencija dodelila na podlagi vloge za subvencijo, ki jo bo naslovil na Zavod skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev. Poleg tega se bo delodajalec dolžan zavezati, da v obdobju prejemanja subvencije in še dodatno en mesec po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja (več o tem v nadaljevanju). Če bo vloga delodajalca sprejeta (o čemer ga bo moral Zavod obvestiti v roku 15 dni), bo z Zavodom sklenil pogodbo o subvencioniranju (v nadaljevanju »Pogodba«).

Subvencija se bo delodajalcem izplačevala mesečno, v obrokih, in sicer najpozneje v 30 dneh po podpisu Pogodbe. Predlog predlaga uvedbe subvencij za ohranitev zaposlitve v sledečih zneskih:

• 448 EUR mesečno za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
• 336 EUR mesečno za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
• 224 EUR mesečno za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko; in
• 112 EUR mesečno za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Subvencija se lahko kombinira z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, vendar pa kombinirana podpora ne sme povzročiti prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

Obveznosti delodajalca

Delodajalec bo moral delavcem, katerim bo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernih deležih. Poleg tega mu ne bo dovoljeno, da:

• v obdobju prejemanja subvencije in še dodaten mesec po tem obdobju začne postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, katerim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpove pogodbe večjemu številu delavcev, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po Predlogu ali po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP); ali
• v obdobju prejemanja subvencije odreja nadurno delo oz. neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas, če bi to delo lahko opravil z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delodajalec bo moral voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu bo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, iz katere bo razviden čas prihoda in odhoda z dela.

Nadzor in javnost podatkov, vračilo prejetih sredstev, sankcije

V primerih, ko se delodajalec ne bo držal pogojev, ki jih določa Predlog, oziroma v tri dnevnem roku ne bo obvestil Zavoda o odreditvi skrajšanega delavnega časa, bo moral prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Predlog glede morebitnih likvidacijskih postopkov enako kot ZIUZEOP določa, da bo moral delodajalec vrniti prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če bo začel likvidacijske postopke po Zakonu o gospodarskih družbah tekom prejemanja sredstev ali v obdobju po prejemanju sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev. Enako je predvideno vračilo sredstev, če  bo po uveljavitvi zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev ali izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020.

Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem subvencije po Predlogu bo opravljal Zavod, inšpekcijski nadzor pa bo izvajal Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Poleg tega bo Zavod na svoji spletni strani objavil seznam prejemnikov subvencije in podatke o višini prejetih subvencij.

Kršitev pogojev, določenih s Predlogom, lahko vodi tudi v visoke denarne globe za delodajalce in njihove odgovorne osebe.

Prostovoljna uporaba ukrepa

Predlog predvideva, da ukrep skrajšanja delovnega časa lahko uporabijo tudi delodajalci, ki jim ne bodo dodeljene subvencije po Predlogu ali za subvencije sploh ne bodo zaprosili.

2.   Ukrepi, namenjeni podpori turizmu in gostinstvu

Povračilo nadomestila plače za delavce, ki so napoteni na začasno čakanje na delo od doma

Predlog ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, če se ukvarjajo z dejavnostjo na področju turizma in gostinstva oziroma so nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Predlog določa, da so upravičenci delodajalci, ki imajo registrirano naslednjo glavno dejavnost:

• 10 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov;
• 20 – Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje;
• 30 – Dejavnost avtokampov, taborov;
• 10 – Dejavnost restavracij in druga strežba jedi;
• 79 – Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti;
• 30 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj;
• 020 – Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje;
• 040 – Obratovanje objektov za kulturne prireditve;
• 001 – Dejavnost igralnic; in
• 391 – Medkrajevni in drug cestni potniški promet.

Do ukrepov, ki sledijo iz Predloga, bodo upravičeni delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za vsaj 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, bodo do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Subvencije bodo podeljene na podlagi delodajalčeve ocene v zvezi z navedenimi prihodki. Če pogoji iz tega odstavka ne bodo izpolnjeni ob predložitvi letnih poročil za leto 2020, pa bo moral delodajalec naknadno vrniti prejeta sredstva.

Dodatni pogoj za uveljavljanje pomoči je, da bo moral delodajalec delavce na začasno čakanje napotiti najpozneje do 30. junija 2020. Če delodajalec ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan odložitve vloge zapadle obveznosti ali če je nad njim uveden postopek stečaja, do povračila ne bo upravičen.

Pravice in obveznosti delavcev na čakanju so enake, kot jih določa ZIUZEOP za ukrep začasnega čakanja na delo doma. Delavec bo torej ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja in bo upravičen do izplačila nadomestila plače v višini, ki jo Zakon o delovnih razmerjih določa za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (tj. nadomestilo 80 % plače). Delavec se bo na zahtevo delodajalca vrnil na delo do sedem dni v tekočem mesecu, o čemer bo moral delodajalec predhodno obvestiti Zavod.

Višina državne subvencije pa je nekoliko drugačna, kot jo določa ZIUZEOP. Republika Slovenija bo delodajalcem povrnila do 80 % nadomestila plače, če to nadomestilo ne presega najvišjega denarnega zneska za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela (892,50 EUR bruto). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, se všteva tako nadomestilo plače kot prispevki za vsa socialna zavarovanja. Dodatno je še določeno, da višina denarnega povračila s strani države ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila, zato delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov. Če je delodajalec neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije ali občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je nižji od 70 %, bo lahko uveljavljal povračilo nadomestila plače v višini deleža prihodkov iz nejavnih virov.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače bo delodajalec uveljavljal z elektronsko vlogo pri Zavodu v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje, vendar najpozneje do 30. junija 2020. Vlogi bo moral delodajalec priložiti izjavo o ocenjenem upadu prihodkov, o pravilnosti le-te pa bo kazensko in materialno odgovarjal. O oddani vlogi bo moral Zavod odločiti s sklepom v 15 dneh.

V obdobju prejemanja povračila nadomestila izplačane plače bo moral delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače, ne bo smel odrejati nadurnega dela, če bi to delo lahko bilo opravljeno z delavci na čakanju, in bo moral predhodno obvestiti Zavod o tem, da je delavca pozval nazaj na delo. Če bo delodajalec ravnal v nasprotju s pravili, določenimi v prejšnjem stavku, bo moral naknadno vrniti trikratnik prejetih sredstev. Hkrati bo moral delodajalec vrniti prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če bo v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanju sredstev, v enakem obdobju kot je sredstva prejemal, začel s postopki likvidacije, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega dela Predloga bo opravljal Inšpektorat Republike Slovenije za delo

Bon za spodbudo potrošnje v domačem turizmu

Predlog predvideva izdajo bonov z namenom odprave posledic epidemije v turizmu za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma. Upravičenci do bona so vse osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. marca 2020. Če je oseba polnoletna oziroma bo v letu 2020 dopolnila 18 let, bo upravičena do bona v višini 200 EUR, v nasprotnem primeru pa do bona v višini 50 EUR.

Ponudniki storitev, pri katerih se bo tovrsten bon lahko unovčil, so subjekti, registrirani v Republiki Sloveniji in vpisani v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve, ki opravljajo naslednje dejavnosti po standardni klasifikaciji:

• 10 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov;
• 20 – Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje; in
• 30 – Dejavnost avtokampov, taborov.

Bon se bo glasil na upravičenca, ki ga bo lahko pri ponudnikih unovčil za nastanitev ali nastanitev z zajtrkom do 31. decembra 2020. Od bona se ne bo plačala dohodnina.

Ponudnik storitve bo sredstva v višini unovčenega bona prejel od Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju »FURS«). Način unovčitve bona in način povračila sredstev s strani FURS bo Vlada predpisala z uredbo v osmih dneh po uveljavitvi Predloga.

Nadzor nad ponudniki storitev bo izvajal Tržni inšpektorat Republike Slovenije, kateremu bo FURS posredoval potrebne podatke, in sicer podatke o ponudniku storitev vključno z matično in davčno številko, podatke o osebi, ki je bon unovčila, skupaj z njeno davčno številko ter datumom njenega prihoda in odhoda.

3.   Prenehanje uporabe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov

Predlog z dnem veljavnosti novega zakona določa prekinitev veljavnosti določb o delnem povračilu nadomestila plače, ki izhajajo iz Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Preostali del zakona, torej tisti, ki predvideva odlog plačila prispevkov, bo ostal v veljavi.